Oskar DEV

Oskar Dev se je rodil v pravniški družini na Notranjskem. Kmalu po rojstvu se je z družino preselil v Črnomelj. Gimnazijsko izobraževanje je po črnomaljski ljudski šoli nadaljeval v Ljubljani in v Novem mestu, kjer je tudi maturiral. Po končanem študiju prava na dunajski, praški in graški univerzi se je vrnil v domovino, kjer je bil najprej zaposlen kot sodni pristav na Brdu pri Lukovici, kasneje pa je bil sodnik v Škofji Loki, Kranju in Mariboru. Povsod, kjer se je za krajši ali daljši čas ustavil, se je posvečal glasbenemu ustvarjanju. Deva je s svetom glasbe najprej seznanil oče Edvard, ki je bil sam dober pianist. Kot srednješolec je glasbeno teorijo izpopolnjeval na novomeški gimnaziji in na šoli Glasbene matice v Ljubljani. V času študija na Dunaju je nadaljeval študij solopetja in harmonije, še dodatno pa se je med leti 1888 in 1890 izpopolnjeval na cerkveni glasbeni šoli Ambrosius-Verein pod vodstvom Juliusa Böhma.
Dev je že v času študija na dunajski univerzi pričel nastopati kot tenorist v tamkajšnji Votivni cerkvi in v dvorni župnijski cerkvi, nadaljeval pa je tudi z zborovskim delom; vodil je zbora društva Slovenija in Slovenskega pevskega društva.
Ob sodniškem poklicu, ki ga je opravljal vse svoje življenje, je napisal več samospevov (Mak, Ptička, Kanglica, Sneguljčica) in skladb za moške in mešane zbore, predvsem pa je bil eden izmed najaktivnejših zbirateljev slovenske ljudske kulture. Zapisal in priredil je več sto slovenskih ljudskih pesmi, med katerimi je posebno pozornost namenil koroškim ljudskim napevom.
Čeprav je ustvarjal v obdobju slovenske glasbene moderne, lahko v njegovem opusu še vedno zaznamo izrazite romantične prvine, zaradi katerih ga uvrščamo med vidnejše predstavnike romantične glasbene generacije na Slovenskem.
Povsod kjer je živel, je njegovo delovanje zunaj sodišča obsegalo tudi ustanavljanje in vodenje zborov. Ko ga je leta 1918 sodniški poklic pripeljal v Maribor, je na ta način poživil tudi glasbeno življenje v obdravskem mestu. Naslednje leto je v Mariboru ustanovil moški pevski zbor, ki je predstavljal zametek mariborske Glasbene matice. Ustanovljena je bila prav na Devovo pobudo, enako kot njen orkester in šola. Moški zbor je leta 1922 razširil v mešani pevski zbor, ki je kot zbor mariborske Glasbene matice kmalu postal eden izmed najimenitnejših slovenskih pevskih zborov. Še istega leta je zaradi nesoglasij v društvu vodenje zbora opustil in ustanovil Devov kvartet, katerega je kasneje preoblikoval v oktet. Slovenska matica ga je kasneje nagradila s častnim članstvom.
Pokopan je v družinski grobnici Devovih v Ljubljani.