Leta 1871 je postal dijak gimnazije na Ptuju. Po letu in pol jo je zapustil ter šel k stricu za pekovskega vajenca. Kot vajenec je potoval po Nemčiji, Parizu in Londonu. Leta 1886 se je poročil z Aurelio Straschill, ki je bila hči znanega gostilničarja na Bregu pri Ptuju.
Leta 1888 je bil prvič izvoljen za svetnika mestne občine Ptuj. Za župana je bil izvoljen 2. junija 1894 in svoje delo opravljal vse do zloma monarhije leta 1918. Ptujski okrajni zastop je vodil v letih 1904–1918. Leta 1896 je postal poslanec v štajerskem deželnem zboru in je do 1906 zastopal trge mesta Ptuj, Ormož, Lenart v Slovenskih goricah, Ljutomer ter rogaški volilni okraj. Bil je pobudnik ustanovitve lista Štajerc (1900). Bil je idejni vodja štajercijanstva in zadnji borec za obstoj Ptuja v okviru Avstrije leta 1918.
Leta 1890 je Ptuj dobil mestno kopališče. Leta 1899 je dobil novo sejmišče ob Ormoški cesti in ob Dravi je bila odprta nova mestna klavnica in hladilnica. Leta 1898 je dal zgraditi plinarno in tako je Ptuj dobil plinsko cestno razsvetljavo. Leta 1905 je zgradil pionirsko vojašnico in leto kasneje je bil Ptuj vključen v mednarodno telefonsko omrežje, saj je dal urediti telefonijo. Leta 1907 je reguliral dravsko nabrežje in uredil mestni park, imenovan po njem (Ornig Kai). Novi magistrat je bil zgrajen med letoma 1906 in 1907. V letih 1898–1899 je ptujska gimnazija dobila višje razrede in začela opravljati ponemčevalno poslanstvo. Leta 1900 je bila skupaj z nemškim dijaškim domom zgrajena deželna gimnazija Franca Jožefa. Leta 1902 je bil zgrajen dekliški dom ter Dekliška in ljudska meščanska šola (Volks und Bürgerschule in Pettau).
Leta 1900 je postal častni meščan mesta Ptuja. Leto prej je po mnenju Pertasseka tudi uradna Avstrija spoznala njegove zasluge in ga odlikovala s Franc Jožefovim križcem in leta 1908 z oficirskim križcem istega reda.
Slovenska biografija
Wikipedija
Österreichisches Biographisches Lexikon 1815–1950
K. Šamperl Purg: Razmerje med mestom in vasjo kot problem slovenskega narodnega gibanja na primeru Ptuja in okolice pred prvo svetovno vojno (nekateri vidiki), Ptuj, 2001, str. 176–180.
M. Hernja Masten: Prvi med enakimi!: funkcija mestnega sodnika in župana skozi stoletja, Ptuj, 2006, str. 32–34.
Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon: od M do Ž, Ljubljana, 2008, str. 777.
