Rodil naj bi se v vasi Dąbowa v Galiciji na Poljskem. Po končani gimnaziji, ki jo je domnevno opravil v Rzeszówu, se je vpisal na filozofsko fakulteto univerze v Lvovu, zadnji dve leti pa je študiral na dunajski univerzi.
Obvladal je poljski, nemški, latinski, grški, francoski in slovenski jezik. Kot srednješolski profesor je najprej učil v Celju, nato pa v Ljubljani. V letih od 1874 do 1881 je poučeval latinski in grški jezik na gimnaziji v Novem mestu. V tem času se je uveljavil z jezikovnimi z razpravami. V izvestjih novomeške gimnazije je objavil tri razprave o rimski književnosti (Horat. Carmina I., 28. ad dialogi similitudinem revocari non posse demonstratur, 1875/76, De Socrate marito paterque familias, 1876/77, in Wann hat Cicero die beiden ersten Catilinarischen Reden gehalten, 1877/78 in 1878/79), v reviji Kres pa je poročal o poljski književnosti. Novomeški kronist Leopold Picigas, ki mu je bil Ogórek v šestem razredu gimnazije razrednik, poroča o njem kot o dobrem, prizanesljivem in potrpežljivem profesorju. Podobno se ga spominja novomeški rojak in pisec spominov Karel Clarici.
Nato je odšel v Lvov. Za leto 1908 pa Picigas poroča, da se je Ogórek ponovno vrnil med Slovence. Po ženini smrti je vstopil v celovško semenišče, pričel študirati bogoslovje, postal duhovnik, zatem pa se je sled za njim izgubila.
225 let novomeške gimnazije: 1746–1971. Novo mesto: Gimnazija, 1971, str. 332, 477.
Clarici, K. Knjiga moje mladosti. Ljubljana: Slovenska matica, 1981, str. 138.
Picigas, L: Nekoliko spominov na moje doživlaje. (rokopis hranjen v Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto: Ms 318)
