Angela Ocepek, se je rodila v Vevčah pri Ljubljani v revni družini delavca. Oče je bil kot vojak v prvi svetovni vojni sedemkrat prestreljen v glavo. Posledice je čutil vse življenje. S trinajstimi leti se je zaposlila. Najprej v podjetju kovinske galanterije Korn, leta 1928 pa se v ljubljanski tovarni Saturnus. V tovarni Saturnus so izdelovali pločevinasto embalažo. Saturnus se je imenoval tudi “rdeča trdnjava”, kar je pomenilo, da je bil v Saturnusu zelo močan in dobro voden sindikat. V sindikatu je bila dejavna tudi Angelca Ocepek. Delavci so bili socialno zavarovani, imeli so plačan letni dopust in tovarniško kuhinjo od leta 1933 dalje. V Saturnusu je Angelca Ocepek delala do začetka druge svetovne vojne.
Partijska celica v Saturnusu je bila ustanovljena leta 1925. Angelca Ocepek je bila v partijo vključena od leta 1935 dalje, leta 1940 je bila tudi sekretarka partijske celice v Saturnusu. Postala je članica okrajnega komiteja KPS Ljubljana, od leta 1940 pa tudi centralnega komiteja KPS Slovenije ter sekretarka komisije za delovanje med ženskami. Prizadevala si je za delavske pravice in žensko enakopravnost ter sodelovala na študentskih demonstracijah. Zaradi komunistične dejavnosti je bila večkrat zaprta. Z revolucionarnim delom v tovarni in izven nje pa je vedno nadaljevala. Februarja 1940 je bila odpeljana v znamenito taborišče v Bileći, kamor so zaprli številne slovenske komuniste. Aprila 1940 pa so prve internirance izpustili. Med njimi tudi Angelco. V Bileći je spoznala tudi svojega moža, Lojzeta Ocepka. Jeseni 1940 sta se poročila. Mož je bil zaprt od leta 1941 do leta 1944. Junija 1941 so italijanski fašisti zaprli tudi visoko nosečo Angelco Ocepek. Ko je rodila svojo prvo deklico je iz bolnišnice pobegnila. Po pobegu iz zapora so jo v odsotnosti obsodili na 30 let ječe. V Ljubljani je delala kot ilegalka in organizirala demonstracije žensk. Leta 1942 je sodelovala pri ljubljanskih ženskih demonstracijah, ki so se zavlekle v leto 1943. Ženske so zahtevale izboljšanje življenjskih pogojev za jetnike in taboriščnike. Julija 1943 pa je odšla v partizane.
Leta 1943 je postala prva predsednica SPŽZ (Slovenske protifašistične ženske zveza). Izvoljena je bila za prvo predsednico Prvega kongresa SPŽZ, ki je potekal v Dobrniču. Glavna naloga SPZŽ je bila pomoč partizanski vojski ter sodelovanje v partizanski vojski. Od leta 1955 do svoje smrti je bila predsednica Zveze ženskih društev Slovenije. Prav tako je bila predsednica AFŽ Slovenije, članica centralnega odbora Zveze ženskih društev Jugoslavije, članica CK KPS, glavnega odbora SZDL, glavnega odbora Zveze borcev Slovenije, republiška ljudska poslanka in podpredsednica republiškega zbora Ljudske skupščine. Angela Ocepek je nosilka partizanske spomenice 1941. Mnogi se je najbolj spominjajo po prizadevanjih za ustanovite vrtcev ter šolskih in tovarniških kuhinj. Rodila je štiri hčerke (Tatjano, Katjo, Meto in Alenko). Umrla je stara komaj 47 let.
Njej v spomin je bil zgrajen in poimenovan vrtec v Mostah v Ljubljani (danes vrtec Zelena Jama), blizu Saturnusa. To je bila prva namensko zgrajena ustanova za predšolske otroke. Pred vhodom je stal tudi njen kip. Po njej sta poimenovani tudi dve enoti Vrtca Jesenice, obe na Cesti Cirila Tavčarja na Jesenicah. Prva enota Vrtca Angelce Ocepek je bil odprta leta 1959, druga enota ob Osnovni šoli Toneta Čufarja pa leta 1978.
Zapis je bil pripravljen v sodelovanju z gospo Tatjano Štukelj in gospo Vero Klopčič.
Cigale, M. Angelca Ocepek, junakinja s toplim srcem. Ljubljana: GO ZZB NOB Slovenije, 2003.
Gomzi, S. in Žagar-Tomičevič, F. Saturnus, rdeča trdnjava. [Ljubljana]: Tovarna Satrurnus, 1988.
Klinar, M. Prva faza boja dr. Iva Štempiharja za osvoboditev internirancev iz Bileće. Jeseniški zbornik, 1975, št. 3, str. 221-353.
Konobelj-S., F. Partizanska dediščina. Jeseniški zbornik, 2004, št. 9, str. 247-257.
Mugerli, M. Iz zgodovine mesta Jesenice. Jesenice: Gornjesavski muzej Jesenice, 2019.