NOVINC, Franc

Slikar in grafik, tudi pobudnik Združenja umetnikov Škofja Loka. Po končani Šoli za oblikovanje je leta 1964 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost pri profesorjih Francetu Miheliču in Maksimu Sedeju. Delal je kot restavrator na Zavodu za spomeniško varstvo v Ljubljani in bil svobodni umetnik. Leta 1986 je bil izvoljen za docenta, 1991 za izrednega in 1996 za rednega profesorja za risanje in slikanje na ALU. Od leta 1969 je član Društva slovenskih likovnih ustvarjalcev.

Eden pomembnejših sodobnih slovenskih likovnih ustvarjalcev. Že v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja je zaradi raziskovanj svetlobe, prostora in barve postal eden vidnejših »novo krajinarjev«, slikarjev, ki so slovensko tradicijo upodabljanja krajine prevrednotili in obogatili z novimi likovnimi izrazi. Ustvarjalni navdih črpa iz narave, poglobljenih slikarskih razmišljanj in občudovanja rodne pokrajine. Njegovo ime je postalo sinonim za škofjeloško slikarstvo.

Izhodišče in njegov razpoznavni motiv je pokrajina v okolici rojstnega Godešiča, na robu Sorškega polja, kjer živi in ustvarja. Likovno pot je začel v okviru ekspresivne figuralike in se po krajšem obdobju erotične tematike povsem posvetil krajini. Naravo je slikal s čistimi, intenzivnimi barvami, stilizirano na pop-artistični način, s primesmi ekološke tematike. V naslednji fazi, v obdobju novega realizma, je ustvarjal svojo vizijo vsakdanjih predmetov. Iz predmetov izginjajočega kmečkega okolja je ustvarjal simbole ali pa jim dodajal primesi fantastike. V naslednjem ustvarjalnem obdobju se njegova realistična krajina spremeni v trepetajoči vzorec, z nekaterimi barvno in oblikovno reduciranimi krajinami pa se je približal celo abstraktni umetnosti.
Leta 1979 se je pridružil ekspediciji alpinistov na Himalajo, kjer so nastale številne portretne študije, upodobitve živahnega dnevnega utripa Katmanduja, skice in slike nepalskih gora. Leta 1982 je razstavljal s skupino Barva. Na začetku devetdesetih let pa nastopi za slikarja novo, zelo kreativno ustvarjalno obdobje, ko si z barvo in z žarečo svetlobo podredi krajinski motiv. Z njima gradi vsebino in obliko slike, vsebina je tokrat pomembnejša od oblike. Med njegovimi najbolj priljubljenimi motivi so: vrana oz. krokar, kresnice, gozd, polje, močvirje, vodni prelivi, kmečka poslopja, voz, proso, ajda, žabji mrest.

Je dobitnik številnih nagrad doma in v tujini, med drugim:
1968 – nagrada Ex tempore, Piran
1972 in 1981 – 1. nagrada Mednarodni Ex tempore, Piran
1973 – Župančičeva nagrada, Ljubljana
1973 – odkupna nagrada na Razstavi jugoslovanske risbe, Zagreb
1973 – nagrada na Bienalu mladih, Reka
1974 – odkupna nagrada Galerije savremene umetnost Novi Sad na Mednarodni razstavi risbe, Reka
1979 – 1. nagrada na Dubrovniškem salonu, Dubrovnik
1981 – nagrada Galerije suvremene umetnosti Novi Sad
1984 – nagrada Prešernovega sklada, Kranj
1984 – bronasta medalja Académie Internationale de Lutèce, Pariz
1987 – Groharjeva nagrada Združenja umetnikov Škofja Loka