Po končanem šolanju na ljubljanskem učiteljišču in na višji pedagoški šoli v Zagrebu je Franc Munih opravljal vlogo učitelja v več krajih: delal je kot predmetni učitelj v Rogatcu in na Jesenicah, kasneje je bil ravnatelj nižje gimnazije v Ilirski Bistrici in pedagoški svetovalec v Kopru, nazadnje je bil spet ravnatelj, tokrat osnovne šole v Ilirski Bistrici. Leta 1959 je v prve razrede osnovne šole v Ilirski Bistrici uvedel pouk začetnega branja in pisanja po naravni metodi. Veliko je prebiral domačo in tujo strokovno literaturo, iz katere je prevzel nove metode pouka za osnovne šole ter le te sproti predstavljal učiteljskemu zboru. Leta 1976 je za uspešno šolsko delo prejel Žagarjevo nagrado. Franc Munih je napisal tudi ogromno zanimivih člankov, večino je posvetil Ilirski Bistrici. Pisal je pod psevdonimom M, objavljal pa največ v mesečniku Snežnik in časopisu Krajan.
Največ se je ukvarjal z organizacijo vzgojno-izobraževalnega dela na šolskem področju. Bil je soustanovitelj Glasbene šole Ilirska Bistrica, aktiven član in predsednik društva za krajevno zgodovino in kulturo, sodeloval pa je tudi pri mnogih kulturnih akcijah v Ilirski Bistrici.
Izbor del:
Ilirska Bistrica v sliki in besedi, 1988
Deseti brat, 1982
Primorski slovenski biografski leksikon, 20. snopič, Gorica 1994
Šajn, T. 2003. Franc Munih: v spomin. Primorske novice, leto 57, št. 26 (1. apr. 2003), str. 7
Več avtorjev. 1994. Ob 80-letnici Franca Muniha. Primorske novice, št.77 (30.IX.1994), str.8.
