Foto galéria
Rodil se je kmečkim staršem v Frankovcih pri Ormožu, kjer je preživel svojo mladost. Osnovno šolo je obiskoval v Humu pri Ormožu, nižjo gimnazijo v Ormožu, višjo gimnazijo pa je leta 1950 zaključil na Ptuju. Že v srednji šoli je pokazal svojo nadarjenost za naravoslovje in matematiko in v šolskem letu 1949/1950 tekmoval na prvem republiškem tekmovanju mladih matematikov.
Po maturi se je odločil za študij strojništva na Tehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Kot absolvent se je leta 1955 preko Mednarodne organizacije za izmenjavo strokovne prakse študentov tehnike in naravoslovja (IASTE) tri mesece izobraževal pri podjetju Fortuna iz Stuttgarta. Leta 1956 je diplomiral s področja hidravličnih stiskalnic za plastično preoblikovanje strojnih elementov.
Takoj po diplomi se je zaposlil v projektivno-konstrukcijskem biroju Metalne v Mariboru, v oddelku za transportne naprave. Kmalu je postal vodilni projektant in osrednji razvijalec najzahtevnejših objektov s področja transportnih naprav v Metalni. Ustvaril je impozanten opus zmogljivih dvižnih in prenašalnih naprav, ki še danes delujejo po vsem svetu: mostne žerjave za železarne in jeklarne, vrtljive žerjave in kozičaste žerjave velikih nosilnosti in razponov za potrebe pristanišč, ladjedelnic in plavajočih dokov, kontejnerske žerjave za razkladanje ladij, plovne žerjave za vzdrževanje naftnih ploščadi, rotacijske odjemalce razsutega materiala, gosenični pogon vožnje pomičnih odlagalcev in tračnih transporterjev za potrebe rudniških odkopov, deponij termoelektrarn in pristaniških luk …
Njegova inovativnost, znanje in neverjetni ustvarjalni opus so odločilno prispevali k uveljavitvi Metalne Maribor doma in po svetu in ime mariborske industrije ponesli na vse celine sveta. V sedemdesetih in osemdesetih letih 20. stoletja je na področju ladjedelniških in luških žerjavov dohitel znane svetovne izdelovalce tovrstne opreme in jih na nekaterih področjih celo presegel. S konstrukcijo velikih objektov je vplival na razvoj številnih ladjedelnic v Jugoslaviji in na hiter dvig pretovorov v Luki Koper, drugih jadranskih lukah ter številnih lukah po svetu. Luka Koper je prav z opremo, katere avtor je Ivan Munda, zrasla v sodobno opremljeno evropsko pristanišče.
Kot vrhunski strokovnjak za transportne naprave je bil leta 1987 na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani izvoljen v naziv izrednega profesorja za to področje. Bil je častni član Društva inženirjev in tehnikov Maribor, Inženirska akademija Slovenije pa ga je uvrstila med najzaslužnejše razvojne strokovnjake za tehniški razvoj slovenske industrije. Najprej je bil sprejet v Slovensko akademijsko tehniško-naravoslovno društvo (SATENA), leta 1999 pa kot izredni član izvoljen v takrat ustanovljeno Inženirsko akademijo Slovenije.
Za svoje delo je prejel številna priznanja, nagrade in odlikovanja, med drugim tudi:
– nagrado Raziskovalne skupnosti Maribor za izdelavo projekta in dokumentacije za prvi kontejnerski žerjav pri nas,
– nagrado Metalne Maribor za izdelavo projekta in dokumentacije za prvi pristaniški žerjav,
– priznanje Ladjedelnice »3. maj Rijeka« za strokovno koordiniranje del pri postavitvi kozičastega žerjava 300 t x 104 + 20 m,
– odlikovanje red dela s srebrnim vencem,
– odlikovanje red dela z zlatim vencem,
– nagrado sklada Borisa Kraigherja za posebne dosežke v gospodarstvu.
V spomin na izjemne dosežke inženirja Ivana Munde je Fakulteta za strojništvo Univerze v Mariboru leta 2013 veliko predavalnico fakultete poimenovala z njegovim imenom.
– Ivan Munda: Življenjepis. Maribor, 2. 7. 1987 (hrani arhiv UKM ).
– Milan Cizl: In memoriam Ivan Munda 1931–2009. V: Svet strojništva, 2009, št. 2, str. 26.
– Milan Cizl: Ivan Munda – Metalna. V: Zgodovina strojništva in tehniške kulture na Slovenskem, str. 229–231. Ljubljana, Fakulteta za strojništvo, 2010.
– Ivo Krnel: Ivan Munda (1931–2009): in memoriam. V: Luški glasnik, 2009, št. 4, str. 15.
– Janez Kramar, Milan Cizl, Janez Godnov, Jože Hlebanja: Profesor Ivan Munda, univ. dipl. inž. str. (1931—2009): strokovna ocena razvojnih dosežkov. V: Priloga k vlogi za poimenovanje predavalnice na FS UM po inž. Mundi (hrani arhiv UKM).
– Prispevki ožjih sodelavcev prof. inž. Ivana Munde. V: Gradivo za obeležitev spomina na inž. Ivana Munde (hrani arhiv UKM).