MRAK, Franc

Franc Mrak je znan kot poveljnik ene prvih partizanskih enot po začetku partizanske vstaje. Rojen je na Kokrici pri Kranju očetu Lovrencu in materi Mariji. Šestčlanska družina se okrog leta 1930 preselila v starejšo stanovanjsko hišo v Kranju.

Po osemnajstmesečnem služenju vojaškega roka v Kraljevini SHS in vrnitvi v Kranj je kot delavec spoznaval vso bedo in nemogoče delovne pogoje v tekstilni industriji v domačem kraju. Ne samo, da so češki lastniki imeli slovenske delavce za skoraj zastonj delovno silo, tudi češki mojstri so jih pretepali. To so bili glavni vzroki, da so zatirani kranjski tekstilni delavci organizirali eno največjih stavk v Kraljevini Jugoslaviji. Pobuda za stavko je prišla iz vrst KPJ, ki je združila razcepljene sindikate. Stavka se je pričela 20. avgusta 1936. Delavci so zasedli tovarne in ostali v njih, dokler se stavka ni končala z nasiljem. Takratni notranji minister dr. Anton Korošec je poslal poln vlak oboroženih orožnikov, ki so izgnali stavkajoče delavce iz tovarn in ostro obračunali s komunističnimi organizatorji stavke. Vse te delavce so pozneje tudi odpustili. Tiste delavce, ki so se med stavko posebej izkazali, so leta 1937 sprejeli v KP, med njimi je bil tudi Franc Mrak.

Leta 1936 se je Franc poročil z ženo Marijo in zaposlil pri mizarju Francu Gorjancu, ki je odprl žagarski obrat na železniški postaji v Kranju. Isti lastnik je Mraku zameril, ker ni volil nobenega poslanskega kandidata na listi takratne stranke SLS, in ga kmalu odpustil. Na domu družine Mrak na Kokrici so se od druge polovice 30. let do njegovega odhoda v partizane odvijali ilegalni sestanki komunistov in revolucionarjev, kot so Vida Tomšič, Tomo Brejc in drugi. Franc se je zaposlil kot preddelavec v takratni tovarni gume Vulkan, sedanji Savi. Po prihodu Nemcev v Kranj, aprila 1941, so okrožni komiteji KPS že naslednji mesec ustanovili pokrajinska vojaška komiteja Gorenjske in Štajerske. Franc Mrak je postal njegov član in kmalu organiziral prvi terenski odbor Osvobodilne fronte na Kokrici. Julija 1941 je šel v partizane in bil imenovan za komandirja I. kranjske čete. Čez en mesec je bil ranjen v bitki pod Storžičem. Zdravil se je v Ljubljani, kjer je bil novembra 1941 aretiran in izročen gestapovcem v Kranju. 15. decembra 1941 je gestapo iz svojih zaporov v kranjski gimnaziji odpeljal Mraka v begunjski zapor. Ženi Mariji je na obisku v zaporu zabičal, naj ne dovoli njunemu sinu, da se spušča v politiko, tako kot se je on sam. Po nečloveškem mučenju je gestapo Mraka skupaj z drugimi 35 begunjskimi zaporniki odpeljal v Drago in jih postrelil kot talce. Ženo Marijo in malega sina so okupatorji poslali v nemško delovno taborišče.

Franc Mrak je naveden na treh spominskih obeležjih: v prvih dveh primerih je plošči postavila krajevna organizacija ZB NOV Kokrica (1954. in 1959. leta), v tretjem pa podjetje Sava Kranj (1949). Maršal Jugoslavije Josip Broz Tito je z ukazom Francu Mraku 29. novembra 1950 posmrtno podelil “Spomenico”.