MORAVEC, Dušan

Dušan Moravec (Dule) je odraščal v Idriji. Oče je bil rudar, mama Alojzija babica. Osnovno in srednjo šolo je obiskoval v domačem kraju.
Med letoma 1978 in 1980 je igral kitaro in bil spremljevalni vokal v punk skupini Kuzle, ki je sodila v jedro drugega vala slovenskega punka in se kot taka vpisala v zgodovino slovenske alternativne glasbe.
Po maturi na srednji vzgojiteljski šoli v Idriji je vpisal pedagogiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Študijska smer ga ni pritegnila in študij je opustil. Vrnil se je domov in
v Idriji ostal do svojega 30. leta. V tem času se je ukvarjal z mnogimi stvarmi, ki so zahtevale različno družbeno angažiranost. Med drugim je bil sekretar OK ZSMS Idrija in se preizkusil tudi na volitvah na lokalni politični sceni. Pozneje je odprl knjigarno Papirčk, ki se je kot prva zasebna knjigarna v 90. obdržala v mestu nekaj let. Iz Idrije se je leta 1994 preselil v Koper. Kot novinar je delal na radiu Capris in bil dopisnik časopisa Primorske novice, pisal je poezijo in jo objavljal v literarnih glasilih Srp, Primorska srečanja in Mladika. Leta 2000 je na literarnem natečaju Mladike zanjo prejel drugo nagrado. V tem času je bil še organizator kulturnih prireditev v Mladinskem centru v Kopru. Iz Kopra se je odselil v Kamnik in se za tri leta zaposlil v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine.
Med letoma 2002 in 2004 je občasno živel na Kitajskem, o Kitajski pisal za Nedelo, Sobotno prilogo Dela, Mladino, Primorske novice, Jano in Dnevnik. V tem času je bil tudi član idrijskega kulturno umetniškega projekta Hidrogliste, v katerem so delovali še pisatelj Tomaž Kosmač, slikar in mag Matjaž Lazar, glasbenik Marko Hatlak, slikar Ivan Intihar ter organizator Boštjan Peternel.
Leta 2003 je napisal scenarij za film režiserja Marka Naberšnika Izkušnja razlike, ki je bil odlično ocenjen in predvajan celo na filmskem festivalu v Moskvi. Najdemo ga na uradni strani Varuha človekovih pravic, kjer je predstavljen kot film, ki prikazuje odgovornost filmskih ustvarjalcev do perečih tem. Njegov prvi dokumentarni film je nastal v produkciji TV Slovenija in je obravnaval kamniške boksarje, posnet je bil leta 2004. Dokumentarni filmi, ki mu sledijo, pa ob prisotnosti socialne tematike večinoma govorijo o glasbi ali pa igra glasba v filmu pomembno vlogo.
Status svobodnega kulturnega delavca si je pridobil leta 2005 in se od takrat filmu tudi v celoti posveča. Društvo slovenskih filmskih ustvarjalcev mu je leta 2007 podelilo štipendijo za študij v tujini. Za pisanje scenarija jo je izkoristil na Kitajskem.
Leta 2017 je skupaj z Idrijčanom Matjažem Mrakom, direktorjem fotografije in producentom, zasnoval projekt Ohranjeni spomini ali Avdiovizualno knjigo (26. 11. 2017 uradna predstavitev spletnega kanala s prvimi objavami), ki je avdio vizualni zapis zgodovine Idrije in njenih prebivalcev. Projekt je zamišljen kot zgodba, ki se nikoli ne konča.

Živi in dela v Ljubljani.