MLAKAR, Pia

Njen oče je bil doktor filozofije in kemije Viktor Scholz, mati Marie, roj. Immermann, pa je bila hči univerzitetnega profesorja iz Basla.

Družina je živela v Dresdnu, Münchnu in po prvi svetovni vojni v mestecu Jauer v Šleziji, kjer je Pia po maturi obiskovala licej. Že kot otrok si je želela postati balerina in po opravljenem liceju je odšla k sorodnikom v Hamburg, kjer je študirala ples pri teoretiku modernega plesnega giba Rudolfu von Labanu. Tu je spoznala bodočega moža, kasneje prav tako baletnika, koreografa in plesnega pedagoga Pina Mlakarja. V študijskem letu 1928/1929 sta šolanje skupaj nadaljevala na Lebanovem Koreografskem inštitutu v Berlinu.

Odtlej je bila Piina umetniška pot tesno povezana s Pinovo, skupaj sta plesala in koreografirala številne balete. Kot baletnika in koreografa sta že pred drugo svetovno vojno delovala na številnih evropskih baletnih odrih, po vojni pa sta se ustalila v Ljubljani. V ljubljanski Operi je Pia med letoma 1945 in 1952 delovala kot baletna plesalka, med letoma 1954 in 1960 pa kot vodja baleta in koreografinja. S Pinom sta nastopala zgolj v lastnih baletnih stvaritvah, kot so: Lok, Vrag na vasi, Srednjeveška ljubezen, Legenda o Jožefu, Prometejeva bitja, Igra kart itd.

Njun plesni opus obsega deset celovečernih in trideset krajših baletov ter koreografijo za plesni film Ples čarovnic, Piina edina samostojna koreografija je balet brez glasbene spremljave Plesalec v sponah iz leta 1956. Skupaj sta napisala knjigo o zgodovini plesne umetnosti v Münchnu ter za svoje delo prejela številna priznanja. Bila sta trikratna prejemnika Prešernove nagrade, častna občana Novega mesta in Ljubljane, za izjemne dolgoletne zasluge in osebni prispevek v slovenski gledališki kulturi pa sta bila odlikovana s srebrnim častnim znakom svobode Republike Slovenije.

Poročila sta se leta 1929 na Rabu; balet sta nekaj časa plesala tudi sin Tomo in hči Veronika, ki je kasneje plesno kariero nadaljevala v Združenih državah Amerike. Leta 1949 je Pia zaradi zdravstvenih težav prenehala plesati, v začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja pa sta s Pinom prenehala z delom v ljubljanskem ansamblu. Veliko sta potovala in s svojo jadrnico Galeb jadrala po Jadranskem morju, živela pa sta na svoji plesni domačiji, v leseni hiši pod slamnato streho, ki sta jo poimenovala Pas de deux (Korak v dvoje) na bregu Krke v Ločni pri Novem mestu.