Foto galéria
V družini Jožeta (Pepija) Miliča in njegove žene Ivanke Perhavc, poročene Milič, so se rodili trije otroci: prvorojenka Vilemira, drugorojenka Jolka in nato še sin Josip (Učo), svetovno znani pulmolog.
Jolka Milič je osnovno šolo obiskovala v Sežani. Leta 1947 je maturirala na italijanskem učiteljišču, kjer je v enem letu opravila vse tri razrede. V mladih letih je obiskovala tečaje slovenščine in francoščine. Nekaj časa je službovala kot bančna uradnica, kjer je bila zaposlena tudi Tončka Ravbar, sestra Srečka Kosovela, s katero sta se pogosto pogovarjali o poeziji. Zaradi svoje ljubezni do književnosti je Jolka opustila poklic bančnice in se odločala za status neodvisne ustvarjalke. Od leta 1954 objavlja kritike, esejistično prozo, pesmi in prevode v slovenskem in zamejskem periodičnem tisku. Leta 1972 so v Pesniških listih pri založbi Lipa izšle njene Pesmi (lepljenke). Seznam avtorjev, katerih dela je prevajala, zajema več kot 170 imen pesnikov in pesnic slovenske in svetovne književnosti.
»Prevajam zlasti poezijo, in sicer iz italijanščine – delno tudi iz francoščine in španščine – v slovenščino ter iz slovenščine v italijanščino. Doslej je izšlo več kot sto zbirk z mojimi prevodi, ki sem jih večino tudi sama uredila. Poleg tega nepretrgoma sodelujem pri številnih domačih literarnih revijah s predstavitvami sodobnih pesnikov, med katerimi je največ italijanskih.« (Milič, 2013)
Živela je in neumorno delala v Sežani.
Nagrade in odličja:
Decembra 2011 je v Trstu v okviru Mednarodnega festivala Trieste poesia na slovesnosti v kavarni Tommaseo prejela nagrado Gerald Parks alla traduzione za prevode pesmi preminulega pesnika Geralda Parksa, ki je poučeval na tržaškem vseučilišču.
Leta 2005 je od predsednika italijanske republike Carla Azeglia Ciampija prejela red zvezde italijanske solidarnosti z nazivom Grande ufficiale – I. classe (veliki ali visoki oficir – prvega razreda) za prevode italijanskih pesnikov v slovenščino in tudi obratno kot tudi za dejanski povezovalni trud med slovensko in italijansko kulturo.
7. decembra 2005 ji je Društvo slovenskih knjižnih prevajalcev podelilo Lavrinovo diplomo »za prizadevno in kakovostno prevodno delo, za uveljavljanje slovenske literature na italijanskem govornem območju in še posebej za predano in virtuozno prepesnjevanje vrhunskih slovenskih lirikov«.
Leta 2004 ji je italijanska revija Arte & Cultura, ki izhaja v Trstu, podelila priznanje za neumorno prevajalsko delo in za ves trud posredovalke med dvema sosednjima kulturama.
Leta 2002 ji je italijansko združenje Altamarea v Trstu v okviru mednarodnega natečaja Arti senza frontiera 2001, Premio Trieste Etniepoesie, Sezione traduzione letteraria (Umetnost brez meja 2001, Nagrada Trst – Etnijepoezije, sekcija za literarno prevajalstvo) podelilo posebno priznanje za prevajalsko delo.
Javno večnamensko kulturno središče / Centro Culturale Pubblico Polivalente, ki je razpisalo natečaj »Srečko Kosovel« ji je leta 1996 za prevod zbirke Boticelli pesnika Iva Svetine v italijanščino podelilo v Italiji – v Ronkah – prvo nagrado v razdelku poezija.
Leta 1996 ji je občina Sežana ob življenjskem jubileju podelila priznanje za dotedanje literarno ustvarjanje.
Za 170 pesmi o italijanskem odporu s pesniškim uvodom in epilogom, ki jih je izbrala, prevedla v slovenščino in uredila v antologiji (izšle so kot zbornik v 12. številki revije Borec leta 1987 s spremno besedo prof. Frančka Bohanca), je prejela leta 1988 nagrado vstaje slovenskega naroda.
»Čisto na začetku svoje … prej dokaj (pre)drzne in tvegane prevajalske pustolovščine kot pa kariere, sem leta 1971 za prvo prevedeno zbirko Srečka Kosovela Poesie di velluto e integrali (Baržunaste pesmi in integrali), ki sem jo – kot vse druge – tudi uredila, izdala pa jo je italijanska tržaška založba L’Asterisco, prejela od Občine Sežana kot priznanje Kosovelovo plaketo.« (Milič, 2013)
Literatura v večkulturnem položaju in ustvarjalno delo Jolke Milič. Nova Gorica: Univerza, 2006.
SlovenskiI leksikon novejšega prevajanja. Koper: Lipa, 1985.
Modrov zbornik: 23. prevajalski zbornik: bio-bibliografije članov DSKP: izbrani biografski podatki in izbirne bibliografije prevodov. Ljubljana: Društvo slovenskih književnih prevajalcev, 1998
Pogovor z Jolko Milič, Sežana, 2013.