Rojen je bil v mlinu graščine Vrh pri Škocjanu. Osnovno šolo in nato frančiškansko gimnazijo je obiskoval v Novem mestu, študij filozofije in bogoslovja pa je končal v Ljubljani. Leta 1814 je bil posvečen v duhovnika. Od leta 1815 do smrti je bil stolni katehet v Ljubljani. Leta 1817 je bil imenovan za profesorja na novoustanovljeni stolici za slovenski jezik na ljubljanskem liceju, po šolski reformi 1848 pa je bil do leta 1857, ko se je upokojil, profesor slovenščine na gimnaziji. Kot profesor si je pridobil veliko zaslug za razvoj knjižnega jezika in jezikovno vzgojil vrsto pomembnih Slovencev, med njimi tudi Franceta Prešerna. Obvladal je tudi veliko tujih jezikov. Na primer, ko je obiskoval gimnazijo v Novem mestu, se je kot domači učitelj pri neki italijanski družini hitro naučil italijanščine. Zelo obsežno je njegovo prevajalsko delo, veliko šolskih in nabožnih besedil pa je priredil. Bil je tudi zbiratelj slovenskih pregovorov in popisovalec slovenskih krajevnih imen.
Njegovo najpomembnejše delo je v nemščini napisana slovnica slovenskega jezika iz leta 1825, ki velja za eno najboljših slovenskih slovnic. V njej je predstavil tudi svoj novi črkopis, po njem poimenovan metelčica, ki je sicer znanstveno natančen in popoln, a nepregleden. Zaradi poskusa, da bi prišla metelčica v javno rabo, se je leta 1830 vnela t. i. abecedna vojna, v katero sta posegla tudi France Prešeren in Matija Čop. Leta 1833 je bila metelčica (krevljica, žabica) za šole uradno prepovedana.
Zanimiv pa je Fran Metelko tudi kot človek. Sodi med velike ljubljanske dobrotnike – pomagal je mnogim mladim, tako duhovno kot materialno, in tudi svojemu domačemu kraju. V oporoki je veliko denarno imetje, ki ga je pridobil tudi z igrami na srečo, namenil v dobrodelne namene, še zlasti za izboljšanje šolstva v rodnem Škocjanu na Dolenjskem in okoliških krajih. Ukvarjal se je tudi s homeopatijo in bil pomemben član homeopatskega društva.
Po njem se imenuje osnovna šola v Škocjanu, kjer na različne načine udejanjajo njegovo misel »Vse za ljubo slovenščino«: s šolskim glasilom Metelkova 51, Metelkovim kulturnim dnevom, literarnim natečajem Metelkovo pero, čebelarskim krožkom Metelkove čebelice idr., urejena pa je tudi Metelkova pot.
Njegova upodobitev do sedaj ni poznana, saj se ta skromni mož ni dal portretirati.
Lehrgebäude der slowenischen Sprache im Königreiche Illyrien und in den benachbarten Provinzen, 1825
Deutsch-krainisches Nahmnebüchlein für Landschulen in den kaiserl. königl. Staaten, 1829
Abecédnęk za slovénske šóle vę ces. kral. Dęržávah, 1829
Štęvilstvo za slovénske šóle po zes. kralj. Dęržávah, 1830
Slowenische Sprachlehre : ein Auszug aus dem Lehrgabäude der slowenischen Sprache im Königreiche Illyrien, für Anfänger, Lehramts-Präparanden und Lehrer an den slowenischen Volksschulen, 1830
Shólske postave sa ljudske shóle : po z.k. Estrajshkih dershavah, 1838
Şerzé ali Şposnánje in sbóljshanje zhlovéshkiga serzá, ktéro je ali boshji tempelj ali pa hudizhev berlog, pred ozhi postavljeno v’ 10 podobah: sa obuditev in vterditev kershanskiga duhá: ş’ molitvami s. mashe, spóvedi, s. obhajila, in s’drugimi navadnimi molitvami, pesmimi in litanijami: k’ pridu osnanovavzam s. vére v’ Ameriki, 1847
Malikoslovje, med 1850 in 1859
idr.
Cerinšek, M. et al. Razstava Jezikoslovci na Dolenjskem v Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto. Slovenski jezik in njegovi sosedje. Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije, 2019, str. 518–519.
Markelj, L. Vse za ljubo slovenščino: Metelkovo leto 2020. Dolenjski list, 30. julij 2020, leto 71, št. 31, str. 22.
Enciklopedija Slovenije: 7. zv.: Marin – Nor. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1993, str. 104.
Slovenski biografski leksikon: 5. zv.: Maas – Mrkun. Ljubljana: Zadružna gospodarska banka, 1933, str. 106.
Morda vas zanimajo tudi
SOVINC, Ivan
BUČER, Jože
