Részletes keresés
hu
en hu it sl

Meta BAŠ

BAŠ Meta
Meta Baš v vlogi Osojke-Mosenthal: Na Osojah (sezona 1909–1910) - Vir: Celjski tednik, 13. 3. 1959, let. 12, št. 10, str. 4.

Foto galéria

Született:
3. October 1876, Celje
Elhunyt:
26. February 1959, Celje
Hivatások és tevékenységek:
A tevékenység helyei:
Község:
Lexikon:
Életrajz

Njen oče je bil slovenski notar v Celju, narodni politik in časnikar Lovro Baš, mati Ida, roj. Miheljak; bila je sestrična Alme M. Karlin.

Meščansko šolo je končala v Celju, nato je na Dunaju študirala pedagogiko, nemščino in francoščino. To je poglabljala še v Parizu, v Londonu pa angleščino. Vodja dramskega odseka Celjskega pevskega društva Vladimir Ravnihar je odkril njen dar za igralstvo ter njeno razgledanost in jo vključil med svoje gledališčnike v celjskem Narodnem domu. Od silvestrovega 1897, ko je kot vdova Libinska prvič nastopila v burki Poglavje I., II. in III. (Gustav Pfleger–Moravský), do 1910, ko je na oder stopila zadnjič, je sodelovala v okr. 20 uprizoritvah. Vloge: Baronica Rošička (Rudolf Hahn: Čevljar baron, 1899), Franica (Karl Morré: Revček Andrejček, 1899), Marica (Ernst Raupach: Mlinar in njegova hči, 1899), Lavra (Fran Govekar: Legionarji, 1909), Kmetica Osojka (Salomon Hermann Mosenthal: Na Osojah, 1910). Nastopila je tudi v burki Jana Nep. Štĕpáneka Tat v mlinu ali Slovenec in Nemec (1899) in v igri s petjem Johanna Nep. Nestroya Lumpacij Vagabund (1900).

Baševa se je odlikovala z naravno, do potankosti izdelano igro, ki jo je usmerjala s spoznanji o evropskih gledališčih. Kot ljubiteljska igralka je presegla raven marsikatere tedanje poklicne slovenske igralke. Zmogla je širok razpon kreacij, ki so segale od salonskih do kmečkih iger. Bila je prijetne pojave, odlična v soigri. Bila je tudi dobra pevka in deklamatorka slovenske poezije. V prvem desetletju 20. stol. je bila osrednja igralka celjskega slovenskega gledališča. Pozneje se je umaknila iz javnega življenja in skrbela za bolne starše.

Forrás és szakirodalom

Hartman, B. Baš, Meta. V: Enciklopedija Slovenije: 1. zvezek: A–Ca. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1987, str. 204.
Hartman, B. Baš, Meta. V: Novi Slovenski biografski leksikon: Drugi zvezek: B–Bla. Ljubljana: Založba ZRC, 2017, str. 164.
V. S. Baš Meta. V: Slovenski gledališki leksikon: 1. zvezek. Ljubljana: Mestno gledališče ljubljansko, 1972, str. 42.
Zadnje slovo od Mete Baš. Celjski tednik, 13. 3. 1959, let. 12, št. 10, str. 4.

A bejegyzés szerzője: Marijan Pušavec, objavil/-a: Osrednja knjižnica Celje
Az első bevitel dátuma: 12. 3. 2019 | Utolsó módosítás: 30. 12. 2025
Marijan Pušavec. Meta BAŠ. (1876-1959). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 6. 3. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/hu/oseba/meta-bas/
Hiba bejelentése

Morda vas zanimajo tudi

A bevitel dátuma: 15. 12. 2019

Engelbert GANGL

12. November 1873–22. February 1950
Pisal je pesmi, kratko prozo in več dram. Pomembnejši je kot mladinski pisatelj.
A bevitel dátuma: 14. 1. 2014

Anton AŽBE

30. May 1862–5. August 1905
Uveljavljen zgodovinar urbanizma in likovne umetnosti, raziskovalec Gorenjske ter pomemben glas sodobnega slovenskega slikarstva.
A bevitel dátuma: 25. 9. 2009

Andrej PERNE

17. November 1844–19. January 1914
Bil je učitelj, ukvarjal pa se je tudi z glasbo, pisal je pesmi.