MERCINA, Ivan

V rodbini Mercinovih sta bili glasba in petje vedno prisotni. Že Ivanov stari oče je bil organist na Gočah, stric Franc pa kaplan, učitelj petja in cerkveni skladatelj. Tudi Ivan je šel po teh stopinjah.

Šolal se je v Gorici na tamkajšnji gimnaziji, potem pa še na trirazrednem učiteljišču. Leta 1874 je maturiral, še istega leta je postal učitelj in vodja na državni pripravnici za učiteljišča na Proseku. Nekaj let kasneje je postal učitelj na deški vadnici v Gorici in tu ostal do upokojitve leta 1917. Poučeval je nauk o glasbi, petje in klavir ter vodil pevske zbore. Poučeval je tudi na ženskem učiteljišču, in sicer petje, zemljepis, zgodovino, slovenski in nemški jezik. Leta 1880 je prevzel vodstvo zbora goriške čitalnice in ga vodil kar 25 let. Za svoje delo ga je cesar Franc Jožef leta 1914 odlikoval z nazivom »cesarski svetnik«.

Preizkusil se je tudi v skladanju in prirejal razne otroške napeve. Leta 1893 je izdal pesmarico Igre in pesmice za otroška zabavišča in ljudske šole.

Mercina ni bil le dober pedagog in teoretik, ampak je tudi odlično igral na orgle, že kot mladenič pa je bil zelo dober pritrkovalec. Preučil je veliko literature na to temo in si tako nabral mnogo znanja, ki ga je obogatil s praktičnim delom. Po prvi svetovni vojni, ko je italijanska oblast začela vračati cerkvam od avstrijske oblasti odvzete zvonove, je skušal preprečiti nabavo slabih jeklenih zvonov. O kakovosti zvonov je pisal tudi v Goriški straži in Zborniku svečenikov svetega Pavla. Vse te objave so bile kasneje zbrane in objavljene v knjižici z naslovom Zvonoznanstvo, ki je izšla leta 1930. Zanimivo je tudi njegovo delo z naslovom Slovenski pritrkovavec iz leta 1926, v katerem je moč najti veliko praktičnih nasvetov pa tudi več kot 240 vzorcev za pritrkavanje. Za njegov trud in širjenje znanja o zvonoslovju ga je Goriški nadškof Frančišek Borgia Sedej imenoval za knežjega in nadškofijskega kolavdatorja (izvedenca) cerkvenih zvonov v goriški nadškofiji.

Mercina je bil eden prvih zvonoslovcev, ki se je zelo zavzemal za ohranitev umetnosti pritrkavanja na Slovenskem. Skupaj s svojo ženo Terezijo je pokopan v rojstni vasi na Gočah.