MAURI, Štefan

Rodil se je 29. septembra 1931 v Avčah pri Kanalu, kjer je obiskoval osnovno šolo. Po končani poklicni šoli v Anhovem in nato srednji tehnični šoli v Ljubljani je leta 1955 zaključil prvo stopnjo Fakultete za strojništvo na Reki.

Nižjo glasbeno šolo je obiskoval v Solkanu, tam je poslušal teorijo in se učil igrati klavir. Tudi med šolanjem v Ljubljani in na Reki se je vseskozi glasbeno izobraževal. Študij kompozicije je dokončal na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri profesorju Lucijanu Mariji Škerjancu, enemu izmed najvidnejših slovenskih skladateljev 20. stoletja.

Maurijev opus občutno zaznamuje primorska naklonjenost vokalu, zborovski pesmi in pesnikom. V večji meri obsega skladbe za ženske, moške in mešane zbore, samospeve, vokalno-instrumentalne skladbe, maše in komorna dela. Skladal je za najvidnejše slovenske ljubiteljske zbore in druge vrhunske slovenske komorne zasedbe. V ospredje so postavljena besedila primorskih pesnic in pesnikov, kot so Simon Gregorčič, Alojz Gradnik, Srečko Kosovel, Pavla Medvešček, Ljubka Šorli, Ciril Zlobec idr. 

Ob glasbi je bila njegova velika ljubezen tehnika – z njima je sobival vse življenje. Bil je vodja Centra za strokovno izobraževanje v Anhovem ter učitelj tehniških predmetov na Centru strokovnih šol v Ljubljani in Tehniškem šolskem centru v Novi Gorici. Poleg tega, da je bil dirigent številnim zborom, je svoje glasbeno poslanstvo nadgrajeval s poučevanjem klavirja, dirigiranja in drugih glasbenih predmetov na Orglarski šoli v Novi Gorici in šoli Emila Komela v Gorici.

Za svoje dolgoletno glasbeno delo je prejel najrazličnejše nagrade in priznanja, med drugim številne nagrade na zborovskih tekmovanjih, zlato Gallusovo odličje za dolgoletno zborovsko delovanje, Bevkovo nagrado Mestne občine Nova Gorica za posebne ustvarjalne dosežke v umetnosti in kulturi ter častni znak Republike Slovenije za ustvarjalni opus (2003).

Umrl je 29. decembra 2014 v Šempetru pri Gorici.