Matija ČOP

Med leti 1807-10 je v Ljubljani obiskoval tri razrede glavne šole. Med leti 1810-14 je obiskoval štiri gimnazijske razrede prav tam. Med leti 1814-16 je obiskoval oba letnika ljubljanske filozofije. Na liceju je naredil izpit za domače učitelje (1815). Potem se je odločil za študij teologije. Leta 1816 je šel na Dunaj, kjer je ostal do avgusta leta 1817. V tem času je končal 3. letnik filozofije (veronauk, govorništvo, avstrijska zgodovina, filologija, grški pisatelji). Velike počitnice poleti leta 1817 je preživel doma v Žirovnici. Med leti 1817-1820 je študiral v ljubljanskem bogoslovju. Na bogoslovje se je vpisal kot izven semenišča stanujoči teolog. Leta 1819 je končal drugi letnik teologije. Opustil je misel na nadaljevanje študija in posvetitev.

Začel je iskati službo profesorja. Prijavil se je na razpis v Zadar oz. Split in Dubrovnik. V začetku decembra leta 1819 je zaprosil za službo na gimnaziji na Reki. Ker na prošnje ni bilo odgovora, se je zbal, da bo leto izgubil. Zato se je ponovno vpisal v bogoslovje. Delal je izpite za tretji letnik. Obenem je nadaljeval z iskanjem prostega mesta profesorja. Leta 1820 je postal gimnazijski profesor na Reki. Med leti 1822-27 je bil gimnazijski profesor v Lvovu. Zadnji dve leti 1825-27 je bil na lastno željo kot splent dodeljen univerzi v Lvovu. Od leta 1827 dalje je bil profesor na ljubljanskem liceju. Od leta 1828 dalje je bil tudi bibliotekarski substitut v licejski knjižnici. Od leta 1830 pa vodja licejske knjižnice.

Čop je imel velik vpliv na Prešerna. Brez Čopovega poznavanja estetike, svetovne književnosti in literarne teorije bi se Fr. Prešeren težko dvignil do mojstra poezije. Skupaj sta dvignila slovensko slovstvo na raven razvitih evropskih literatur 19. stoletja. S kultivacijo in uveljavitvijo slovenskega jezika sta opravila prelomno zgodovinsko dejanje. Kot bibliotekar je Čop veliko prispeval k strokovni preureditvi licejske knjižnice. Usmeril jo je v sistematično pridobivanje slovenskih tiskov.

Matija Čop je bil pretežno študijsko usmerjen, zato je malo objavljal. Za novo izdajo Šafařikove Geschichte der slawischen Sprache und Literatur je leta 1831 napisal bibliografski pregled slovenskega slovstva. Objavljen je bil leta 1864. Leta 1833 je v časopisu Illyrisches Blatt objavil prevod F. L. Čelakovskega kritiko Kranjske čbelice. Istega leta je objavil tudi spis Nuovo Discacciamento di lettere inutili, das ist: Slowenischer ABC-Krieg, s katerim je posegel v tkim. »abecedno vojno« v kateri je zavrnil nazadnjaške literarne nazore, predvsem Kopitarja. Ohranila se je tudi njegova obsežna korespondenca.