Osnovno šolo in gimnazijo je obiskovala v Karlovcu in leta 1969 maturirala. Leta 1982 je na filozofski fakulteti v Zagrebu diplomirala iz jugoslovanskih jezikov in književnosti ter primerjalne književnosti. Od leta 1974 živi v Novem mestu. Vse od 1975 do 2010, ko se je upokojila, je bila zaposlena v Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto kot bibliotekarka – izposojevalka in informatorka, vodja matične službe, v slovenskem merilu prepoznavna voditeljica literarnih večerov in prireditev, publicistka in avtorica številnih tematskih razstav, s katerimi je v letih 1978–2010 dajala svojstven pečat tudi Dolenjskemu knjižnemu sejmu. V okolju je vzpostavila vezi knjižnice s številnimi društvi (npr. z Društvom za gluhe in naglušne Novo mesto itd.), ustanovami, šolskimi knjižnicami, posebej dejavna je bila na področju dela z uporabniki s posebnimi potrebami, medkulturnih odnosov, skrbi za pripadnike drugih etničnih skupin, ki živijo v Sloveniji, ter skrbi za Slovence in slovensko knjigo na Hrvaškem.
Od leta 1993 je orala ledino sodelovanja novomeške knjižnice s Knjižnico »Ivana Gorana Kovačića« iz Karlovca kot osrednjo knjižnico za Slovence na Hrvaškem. Pomen in dejavnosti knjižnice je predstavljala na strokovnih srečanjih doma in v tujini (posvetovanja ZBDS, Zveze SIK itd.), bila je dejavna soorganizatorica mednarodnega strokovnega posveta »Knjižnice – igrišča znanja in zabave«, ki od leta 2005 poteka vsako leto izmenično v Novem mestu in Karlovcu. Bila je članica uredniškega odbora Bioleksa – spletnega dolenjskega biografskega leksikona in njegova soustvarjalka. Svoje strokovne in poljudne prispevke o novomeški knjižnici in njenih dejavnostih je objavljala v reviji Rast, Knjižničarskih novicah, Dolenjskem listu, revijah Paralele, Rodna gruda idr.
Kot pesnica je izdala več pesniških zbirk, med njimi leta 1987 Jezik u nastajanju (v hrvaškem jeziku), leta 1995 dvojezično zbirko Paralelni glas in leta 2000 Zasuti ocean (v slovenskem jeziku), svoje pesmi pa je objavila tudi v revijah Rast, Sodobnost, Primorska srečanja, v dvojezičnem zborniku Rijeka riječi/Reka besed (2005), večjezični pesniški zbirki Na preprogi iz zvezd (2010) itd. Aktivno sodeluje na literarnih srečanjih doma in v tujini, bila je članica novomeškega Literarnega kluba Dragotin Kette. Je tudi književna prevajalka – v hrvaški jezik prevaja slovensko poezijo (B. A. Novaka, D. Zajca, T. Šalamuna idr.).
Za njeno predano poklicno pot sta jo nagradila tako bibliotekarska stroka kot okolje, v katerem je kot širše prepoznavna kulturnica delovala.
Pesniške zbirke:
Jezik u nastajanju, 1987
Paralelni glas, 1995
Zasuti ocean, 2000
Tramontana, 2012
Zvučna tapiserija = Zvočna tapiserija, 2018
Čopova diploma, 2000
Trdinova nagrada za pomembnejše trajne uspehe na kulturnem področju, 2002
Osebni podatki: Jadranka Matić-Zupančič, 2022.
Karlovački leksikon. Zagreb: Školska knjiga, 2008, str. 385-386.
Jadranka Matić Zupančič: Želim si, da bi poezija našla pot do bralcev (citirano 25. julija 2022). Dostopno na naslovu: https://www.rtvslo.si/moja-generacija/jadranka-matic-zupancic-zelim-si-da-bi-poezija-nasla-pot-do-bralcev/487833
Zoran, I. Glas, ki mu moraš slediti. Dolenjski list, 8. 10. 1987, let. 38, št. 40, str. 15.
