Részletes keresés
hu
en hu it sl

Martin ŽNIDERŠIČ

Portret - Martin ŽNIDERŠIČ
Martin Žnideršič, Foto: avtor neznan (Vir: https://www.gzs.si/images/clanki/img35042.jpg)

Foto galéria

Született:
21. January 1934, Slovenska Bistrica
Elhunyt:
5. February 2020, Ljubljana
A tevékenység helyei:
Község:
Lexikon:
Életrajz

Prof. dr. Martin Žnideršič, strokovnjak za založništvo, se je rodil v Slovenski Bistrici očetu Antonu Žnideršiču, odvetniku, in materi Zorki Žnideršič, rojeni Černe.

Gimnazijo je med leti 1944−45 najprej obiskoval v Zagrebu (Hrvaška), kamor je bila družina izgnana med 2. svetovno vojno. Šolanje na gimnaziji je nadaljeval v Mariboru in v Novi Gorici. Nato se je vpisal na ljubljansko Ekonomsko fakulteto, kjer je leta 1962 diplomiral. Leta 1982 je doktoriral na Ekonomski fakulteti v Zagrebu z disertacijo ‘Poraba knjige in posebnosti založniškega marketinga’ (pri nas prva disertacija o založništvu).

Strokovno in jezikovno se je izpopolnjeval v Angliji, Švici in Nemčiji.

Na ljubljanski televiziji je bil urednik v kulturni redakciji in prvi vodja oddaje ‘Kulturna panorama’. Nato je bil vodja prodajnega oddelka pri Mladinski knjigi in pri Cankarjevi založbi vodja založniške komerciale ter glavni direktor. Na Pedagoški akademiji v Ljubljani je predaval predmet knjigarstvo, od leta 1987 pa je predaval isti predmet na oddelku za bibliotekarstvo Filozofske fakultete v Ljubljani kot izredni in od leta 1990 kot redni profesor. Poleg rednega dela je opravljal številne visoke funkcije v mnogih založniških združenjih v Sloveniji in takratni Jugoslaviji. Bil je tudi soustanovitelj Slovenskega knjižnega sejma.

Kot velik ljubitelj knjig je skozi desetletja zbral neprecenljivo zbirko − več kot 3500 − miniaturnih knjig z vsega sveta. Sicer so majhne po formatu, so pa po pomenu toliko večji knjižni zaklad. Martin Žnideršič je bil prvi slovenski in eden najvidnejših evropskih zbiralcev »miniaturk«.

Művek

Propaganda za knjigo, 1969
Raziskava sodobnih razvojnih trendov založništva in knjigotrštva v SR Sloveniji, 1970
Ekonomski problemi slovenske knjige, 1972
Knjiga in založništvo, 1977
Knjiga in trg, 1982
Knjiga in bralci IV (glavni avtor), z D. Podmenik in G. Kocijanom, Oddelek za bibliotekarstvo, zbirka BiblioThecaria 5, 1999 (v dodatku objavljena avtorjeva študija Vpliv države na založništvo 1945–99, str. 115–160).

Kitüntetések

Najvišje jugoslovansko priznanje založništva Listina knjige, 1980.
Red dela z zlatim vencem, 1985.
Prvi prejemnik Schwentnerjeve nagrade (1999) za življenjsko delo na področju založništva.
Nagrada Norman Forgue Award za dosežke na področju miniaturnih knjig, 2014.
Čopova plaketa 2016 za prispevek k razvoju in afirmacij knjižnic.

Forrás és szakirodalom

Zorko, T. In memoriam prof. dr. Martin Žnideršič (1934−2020), Dnevnik, Ljubljana, 14. februar 2020.
Husu, S. Biografski leksikon občine Slovenska Bistrica, Slovenska Bistrica 2021, str. 300.
Sitar, S. Žnideršič, Martin (1934–2020). Slovenska biografija. Ljubljana: SAZU, ZRC SAZU, 2013. (citirano 12. januar 2026) Dostopno na naslovu http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi908856/#slovenski-biografski-leksikon.

A bejegyzés szerzője: Silvo Husu, Zunanji vnašalec - Štajerci
Az első bevitel dátuma: 29. 1. 2026 | Utolsó módosítás: 29. 1. 2026
Silvo Husu. Martin ŽNIDERŠIČ. (1934-2020). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 29. 1. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/hu/oseba/martin-znidersic/
Hiba bejelentése

Morda vas zanimajo tudi

A bevitel dátuma: 16. 11. 2016

Jurij MATJAŠIČ

22. April 1808–12. May 1892
Osnovno šolo je obiskoval na Ptuju, gimnazijo pa v letih 1822−1827 v Mariboru. Študiral je modroslovje in bogoslovje v Gradcu, kjer je bil posvečen...
A bevitel dátuma: 15. 12. 2019

Ivo SMREČNIK

6. December 1908–3. August 1972
Rojen je bil 6. decembra 1908 v Ljubljani. Umrl je 3. avgusta 1972 na kliniki v Parizu, pokopan je na šmihelskem pokopališču v Novem mestu. ...
A bevitel dátuma: 1. 4. 2016

Josip APIH

16. March 1853–19. January 1911
Napisal je več zgodovinskih razprav, v katerih je obravnaval pretežno 18. in 19. stoletje.