Marina KURTIN

Rojena je bila materi Aldi Benčič iz Župančičev in očetu Marinu Kurtinu, ki je prišel v Slovenijo za kruhom z otoka Ugljana v severni Dalmaciji. Kmalu po Marininem rojstvu se je družina preselila v Piran in čez nekaj let povečala; Marina je dobila brata Sandija. Obiskovala je srednjo ekonomsko šolo v Kopru, kjer je stkala prijateljske vezi, ki trajajo še danes. Po šolanju je leto in pol preživela kot varuška v Franciji, kjer je obiskovala šolo za tujce v sklopu filozofske fakultete in končala vse tri nivoje. Po vrnitvi je želela študirati jezike, vpisala se je na pomorsko fakulteto, vendar je leta 1983 sprejela ponujeno službo na izolskem oddelku za prekrške, kjer je bila zaposlena do preselitve na sodišče v Piran. Leta 1986 je postala mati sinu Sebastianu, danes univ. dipl. kemiku, ki nadaljuje z magistrskim študijem na ljubljanski univerzi.

Marina Kurtin velik del prostega časa posveča kaligrafiji. Talent za lepo pisavo je podedovala po očetu in ga nadgradila na tečajih. Bogato oblikovane začetnice – inicialke, pravzaprav slike in umetelno oblikovane črke krasijo različna besedila, posvetila, priznanja, poezijo in pa čisto uporabne izdelke, kot so darilne torbice. V okviru Dnevov evropske kulturne dediščine 2008 so v Trubarjevi rojstni hiši na Rašici predstavili Knjigo velikanko, Abecedarij današnjih dni, za katero je mojstrica pripravila zadnjo stran – kaligrafsko izpisano črko Ž in kitico Zdravljice, njeni tečajniki pa so izpisali besede, ki se s to črko začnejo. Leta 2007 je za dekorativne darilne tulce prejela certifikat strokovne komisije za ocenjevanje izdelkov domače in umetnostne obrti pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. Dva njena izdelka – lovilec spominov in koprska boršica sta bila izbrana na javnem natečaju za izbiro turističnega spominka Mestne občine Koper za leto 2008. Ustvarjalna Pirančanka je svoje veščine predstavila na mnogih razstavah (v Pretorski palači v Kopru, v okviru projekta MO Koper “Oživimo vitrine” na Čevljarski ulici, v Mestni knjižnici Piran, Mestni knjižnici Izola itd.). Kot članica društva Anbot pa tudi sama vodi kaligrafske tečaje v okviru študijskih krožkov.

Uživa v prostovoljstvu in aktivnostih v društvu: že tradicionalno organizira praznovanje Župančičevega rojstnega dne za otroke, sodeluje na sejmih, se povezuje z lokalnimi ustanovami in društvi, priskoči na pomoč posameznikom, ki potrebujejo njene unikatne črke. Rada ima naravo in gore: bila je spremljevalka otrok na planinskih taborih, udeležila se je male gorniške šole v organizaciji PD Piran. Bila je na Triglavu, preplavala je Piranski zaliv. Je članica mednarodne organizacije Joga v vsakdanjem življenju.

Njena prijateljica Zora Mužinič je na odprtju razstave v Pretorski palači dejala: »Vzeti si čas za prijatelje, biti pripravljen izraziti občutljivost in ljubeznivost do ljudi, je prava redkost.« In to zna Marina – vedno polna novih idej –, s človeško toplino, srčnostjo in nasmehom.