Részletes keresés
hu
en hu it sl

Marija KOVAČ (ROJ. KOZINA)

Portret - Marija KOVAČ (ROJ. KOZINA)
Marija Kovač - Delo, 7. februarja 1986, str. 6.

Foto galéria

Született:
18. March 1905, Mokronog
Elhunyt:
28. January 1986, Ljubljana, pok. v Novem mestu - Ločna
Hivatások és tevékenységek:
A tevékenység helyei:
Község:
Lexikon:
Életrajz

Rod njene matere izvira iz znane novomeške Skabernetove gostilne, njen brat je bil skladatelj Marjan Kozina. Poročena je bila z Jožetom Kovačem, profesorjem zgodovine in zemljepisa na novomeški gimnaziji. Njuna hčerka je bila pisateljica Tita Artemis Kovač.

Otroštvo je preživljala v Vipavi, kamor je bil njen oče službeno premeščen. Ob izbruhu prve svetovne vojne je bil oče vpoklican, ona pa se je z materjo zatekla k babici v Novo mesto, kjer je nadaljevala šolanje pri nunah v Šmihelu. Po zaključeni ljudski šoli je pričela obiskovati novomeško gimnazijo. V tem času se je udejstvovala pri napredni dijaški organizaciji Prosveta. Po maturi leta 1924 se je vpisala na študij romanistike v Ljubljani.

Po končanem študiju je najprej postala srednješolska profesorica. Med letoma 1929 in 1938 je poučevala francoščino in slovenščino na gimnaziji v Novem mestu, nato pa je bila zaradi naprednih nazorov premeščena v Maribor in na Ptuj. Drugo svetovno vojno je brez zaposlitve preživela v Ljubljani, kjer je sodelovala z Osvobodilno fronto. Po vojni je bila več let ravnateljica II. gimnazije v Ljubljani (na Šubičevi ulici). Nato se je do upokojitve leta 1973 spet posvetila poučevanju francoskega jezika, tokrat kot lektorica na ljubljanski univerzi.

Bila je tudi članica izpitne komisije za profesorje srednjih šol. Za potrebe pouka francoskega jezika je napisala dva učbenika, namenjena srednješolskemu in visokošolskemu študiju moderne francoščine. Iz francoščine v slovenščino je prevedla več literarnih del. Več let je bila podpredsednica slovenskega Društva za kulturno sodelovanje Jugoslavije s Francijo. Za svoje dolgoletno in plodno delo na tem področju ji je francosko ministrstvo za kulturo in šolstvo podelilo odlikovanje.

Művek

Dela (izbor):

Textes français: civilisation, littérature, 1965
Grammaire française, 1966
Pierre Daninos: Počitnice za vsak žep, 1962 (prevajalka)
Pierre Daninos: Zapiski majorja Thompsona, 1963 (prevajalka)
Jean-Jacques Servan-Schreiber: Ameriško izzivanje, 1969 (prevajalka)
Romain Gary: Lady L., 1972 (prevajalka)
Roger Garaudy: Človekova beseda, 1977 (prevajalka)

Kitüntetések

Ordre des Palmes académiques

Forrás és szakirodalom

225 let novomeške gimnazije. Novo mesto: Gimnazija, 1971, str. 309, 365–366.
Bačer, R. Steza nekega življenja. Dolenjski list, 2. november 1978, let. 29, št. 44, str. 12.
Prof. Marija Kovač. Dolenjski list, 6. 2. 1986, let. 37, št. 6, str. 8.
Pogačnik, V. Marija Kovač. Delo, 7. februarja 1986, let. 28, št. 31, str. 6.

A bejegyzés szerzője: Mateja Kambič, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
Az első bevitel dátuma: 15. 12. 2019 | Utolsó módosítás: 30. 12. 2025
Mateja Kambič. Marija KOVAČ (ROJ. KOZINA). (1905-1986). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 25. 2. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/hu/oseba/marija-kovac-roj-kozina/
Hiba bejelentése

Morda vas zanimajo tudi

A bevitel dátuma: 6. 9. 2023

Antonija MOKOREL

18. January 1911–9. December 1942
Verjetno najbolj znano ime med tržiškimi borci in revolucionarji, predlagana za podelitev naziva narodni heroj.
A bevitel dátuma: 11. 3. 2013

Andrej BROVČ

19. November 1909–18. October 1981
Kot sin bajtarja in gospodinjne se je v mladostniških letih preživljal s priložnostnimi kmečkimi deli. Kmalu po letu 1930 se je vključil v organiza...
A bevitel dátuma: 9. 7. 2013

Tomaž ml. SELJAK

22. November 1878–4. February 1964
Tomaž Seljak ml. je bil sin Tomaža Seljaka st., prav tako podobarja. Slikarske obrti se je Seljak ml. učil pri bratu Francu. Delavnico je imel na K...