Részletes keresés
hu
en hu it sl

Manja MLEJNIK

MLEJNIK Manja
Foto: dlib

Foto galéria

Született:
12. November 1915, Kranj
Elhunyt:
29. August 1998, Ljubljana
Hivatások és tevékenységek:
A tevékenység helyei:
Község:
Lexikon:
Életrajz

Prva tri otroška leta je preživela v Kranju. Zaradi očetove službe so se morali preseliti v Ljubljano. Že kot majhna punčka je rada pela. V gimnaziji je prof. dr. Dolinar odkril njen dar in pogosto je pela na proslavah in pri mašah. Na Državnem konservatoriju v Ljubljani je bila njena profesorica operna pevka Jeanette Foedransperg in profesor Bogo Leskovic. Iz solopetja je diplomirala marca 1941.

Debitirala je kot Macaela v Carmen G. Bizeta v Ljubljanski operi. Ljubljanska opera z baletom je delovala ves čas vojne (1941-45). Mlejnikova je bila tu angažirana od leta 1942 do 1983. Sprva je nastopala v operetah Bocaccio, Paganini, Dežela smehljaja. Oboževalci so ji pošiljali šopke lotosa in te rože je hranila kar v domači kadi. Pozneje je z izrazitim smislom za stilno interpretacijo in gledališko igro oblikovala koloraturne (npr. Norina) in dramatske vloge (tuja kneginja). Gostovala je v Mariboru, Zagrebu in na Reki. V sezoni 1959/60 pa je v Celovcu redno nastopala v vlogi Violette v Verdijevi operi Traviata.

Med umetniško najbolj dognane vloge sodijo Donna Elvira (W.A. Mozart, Don Juan), Norina (G. Donizetti, Don Pasquale), Felice (E. Wolf-Ferrari, Štirje grobijani), Musette (G. Puccini, La Boheme), Francesca (M. Kogoj, Črne maske) in Fata Morgana (S.S. Prokofjev, Zaljubljen v tri oranže). Sodelovala je pri skoraj vseh uprizoritvah sodobnejših del. Čas, v katerem je bila solistka v ljubljanski operi, je bil zlati čas te operne hiše. Najbolje je sodelovala s pevskimi partnerji Dragom Čudnom, z bratoma Francl, z Gostičem, Primožičem, z režiserjema Debevcem in Leskoškom ter dirigentom Neffatom. Veliko in uspešno so gostovali v Dubrovniku, Italiji, na Češkem, v Moskvi in Kijevu. Med drugo svetovno vojno je marsikoga rešila gotove smrti, tudi ljudi, ki so bili že določeni za ustrelitev kot talci. Med drugimi je pomagala Prežihovemu Vorancu, da ga Italijani niso izročili Nemcem. Je teta violončelista Miloša Mlejnika.

Forrás és szakirodalom

Osebnosti od M do Ž, Ljubljana 2008, str. 721
M. Nograšek: Vsako vlogo sem spoštovala, Gorenjski glas 1995, št. 94 (1.XII.), str. 25
F. Križnar: Manja Mlejnik, osemdesetletnica, Delo 1995, št. 264 (15.XI.), str. 14

A bejegyzés szerzője: Miran Lola Božič, Mestna knjižnica Kranj
Az első bevitel dátuma: 1. 2. 2011 | Utolsó módosítás: 30. 12. 2025
Miran Lola Božič. Manja MLEJNIK. (1915-1998). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 31. 1. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/hu/oseba/manja-mlejnik/
Hiba bejelentése

Morda vas zanimajo tudi

A bevitel dátuma: 18. 3. 2019

Ivan LORENČIČ

Dolgoletni ravnatelj mariborske II. gimnazije.
A bevitel dátuma: 5. 3. 2019

Rudi LEŠNIK

Po učiteljišču v Celju je leta 1963 diplomiral iz psihologije in pedagogike na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter tam 1979. leta tudi doktoriral....
A bevitel dátuma: 23. 6. 2016

Vlasta STOJAK

Vlasta Stojak (roj. Filipič) je na Ptuju obiskovala osnovni šoli Ljudski vrt in Olge Meglič ter Srednjo družboslovno šolo (današnja Gimnazija Ptuj)...