PANTIĆ (roj. Malerič), Vera

Med letoma 1925 in 1941 je bila v Črnomlju zaposlena kot uradnica.

Bila je učenka Mile Šarić, ene prvih profesoric na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani, ki je med prvo svetovno vojno nekaj časa živela v Beli krajini z materjo, doma iz Črnomlja. Pantićeva je bila članica črnomaljskega Sokolskega društva, znotraj le-tega pa Sokolskega odra, kjer je bila režiserka in igralka. Po kapitulaciji Italije je bila med drugo svetovno vojno na osvobojenem ozemlju v Beli krajini redna sodelavka Radia Osvobodilna fronta kot recitatorka in pevka v Komornem zboru.

Med letoma 1950 in 1962 je bila članica Radijske igralske skupine pri Radiu Ljubljana. V radijskih igrah je igrala vloge zrelih ženskih likov. Bila je Polona v Ko bi padli oživeli in Mati v Prikovani Peter Klepec Vasje Ocvirka, Marija v Mesec nad fjordom Tormoda Skagestada, Starka v Mož, ki je ukradel čas Vlada Vukmirovića ter Babica Nanuška v radijski igri za otroke Krikec in Pikec Aleksandra v Marodića.

Nastopila je tudi v slovenskih celovečernih igranih filmih, najodmevnejša sta bila Tri četrtine sonca iz leta 1959 in Družinski dnevnik iz leta 1961. Bila je del igralske zasedbe filma Jara gospoda iz leta 1953.

V Črnomlju se je ukvarjala tudi s športom in bila v ekipi hazene, predhodnice rokometa, ki so jo Črnomaljke začele igrati leta 1932.