Njen oče je bil velik posestnik, vinski trgovec in gostilničar Jože Malenšek, po domače Košir, z Broda v Tacnu pod Šmarno goro.
Fran Levstik jo je prvič videl junija 1868, ko je takrat šestnajstletna nagovorila člane Ljubljanskega Sokola na prvem izletu čez ljubljansko Posavje v Šentvid, med katerimi je bil tudi sam. Naslednjič jo je videl maja 1869 na vižmarskem taboru, ko je enako pozdravila Sokole in nepregledno množico udeležencev znamenitega tabora. Levstiku so pri Franji ugajali zlasti njen odločni nastop, narodna navdušenost, odprtost in družabnost. Ko so ljubljanski liberalci Franji očitali preveč patetičen govor, jo je pisatelj javno branil.
Podobno kot Zidarjeva Tona sredi petdesetih let 19. stoletja je zatem tudi Koširjeva Franja usodno vplivala na Levstikovo literarno ustvarjanje. Med njima se je razvila večletna ljubezen, ki je rodila celo vrsto pesmi. Cikel Franjinih pesmi, nastal med letoma 1869 in 1872, je svojevrsten ljubezenski dnevnik. Prve Franji posvečene pesmi je Levstik že leta 1870 objavil v Zvonu. Podobno kot Tonine pesmi so tudi te neposredno izpovedne in avtobiografske. V njih se izraža vsa lestvica Levstikovih ljubezenskih čustev, od priznanja ljubezni do skrajne ljubosumnosti.
Pred odhodom na Dunaj ji je pisatelj izpovedal ljubezen, prišlo je tudi do zaroke. Med njegovim bivanjem na Dunaju sta si med letoma 1870 in 1872 s Franjo pogosto dopisovala. Ko se je pisatelj vrnil v Ljubljano, sta se sicer še sestajala, vendar so bila njuna srečanja tudi zaradi Levstikove nagle jeze in Franjine dekliške trmoglavosti v znamenju nenehnih sporov, sumničavosti, nezaupljivosti in nesporazumov, ki so jih zanetili nekateri znanci in Franjini sorodniki. Proti koncu leta 1872 sta se na njegovo željo razšla. Franja se je leta 1876 omožila v Sežano, kjer je vodila restavracijo. Leta 1920 pa se je že ovdovela preselila k hčerki v Ljubljano. V zadnjem letu Levstikovega življenja sta si na njeno pobudo zopet dopisovala. Njuna ljubezen ju je, sodeč po pisateljevi predsmrtni izpovedi in Franjinih zapisanih spominih, zaznamovala za vse življenje.
Levstik, F.: Zbrano delo: Knj. I. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1948, str. 452–476.
Slovenski biografski leksikon: 4. Knj.: Abraham – Lužar. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1925–1932, str. 651.
