Osnovno šolo je obiskoval v Destrniku, od koder izhaja tudi njegova družina. Za tem je obiskoval pripravnico in nato učiteljišče v Mariboru, kjer je leta 1910 maturiral.
Kot učitelj se je leta 1910 zaposlil na Hajdini, za tem je služboval v Destrniku in na mariborskem učiteljišču. V času druge svetovne vojne je bil izgnan v Srbijo, kjer se je pridružil NOB. Po osvoboditvi leta 1945 se je vrnil na Ptuj in postal ravnatelj Osnovne šole Mladika. To delo je opravljal vse do upokojitve leta 1952.
Ob pedagoškem delu je bil dejaven na številnih področjih. Tako je bil v letih 1920 in 1921 prvi predsednik občinske zveze borcev za severno mejo, pozneje pa njen častni predsednik. Aktivno je deloval v Zvezi komunistov Slovenije (ZKS) in Socialistični zvezi delovnega ljudstva (SZDL) ter bil predsednik ptujskega mestnega odbora OF. Po upokojitvi je sodeloval pri ustanovitvi stanovanjske zadruge na Ptuju in postal njen prvi predsednik. Leta 1958 je postal predsednik Društva upokojencev Ptuj. Udejstvoval se je tudi v kulturi in bil nekaj časa upravnik ptujskega gledališča pa tudi režiser in igralec.
Prejel je diplomo Maistrovega borca, zlato značko rdečega križa, red dela tretje stopnje in plaketo mesta Ptuj (1970).
M. Jerenec: Zaslužne osebnosti Destrnika. V: Destrnik: čas, ljudje, dogodki, Destrnik, 2005, str. 297.
J. S. : Mirko Majcen 80-letnik, Tednik, št. 23 (18. 6. 1970), str. 3.
F. F.: Slovo od Mirka Majcena, Tednik, št. 31 (11. 8. 1977), str. 4.
