Lucija MLINARIČ

Lucija Mlinarič se je rodila mami Anki in očetu Ivu Mlinariču. S sestro Marjano sta že v zgodnji mladosti začeli kotalkati, a nadaljevala je le Lucija. Osnovno šolo je obiskovala v Šempetru pri Gorici, šolanje je nato nadaljevala in uspešno zaključila na Gimnaziji Nova Gorica. Po maturi je začela študij arhitekture v Trstu in biopsihologije v Kopru. V otroštvu je obiskovala tudi glasbeno šolo, kjer se je učila igranja violine ter bila članica orkestra Glasbene šole Nova Gorica.

Svojo kotalkarsko pot je začela leta 1992 v Klubu za umetnostno kotalkanje Nova Gorica. Leta 1996 je prestopila v Kotalkarski klub Renče, kjer je trenirala vse do konca svoje kariere. Na njeni športni poti so jo spremljali različni trenerji: Peter Brelec, Marino Prodan, Villeta Modrej, Ruben Genchi in Marko Pelicon.

Že leta 1999 je kot kadetinja slovenske reprezentance osvojila prvo evropsko bronasto odličje. Do leta 2014, ko je zaključila svojo aktivno profesionalno kariero, je samo na velikih tekmovanjih dosegla kar 27 odličij. Med njenimi največjimi dosežki sta srebrni odličji na svetovnih igrah neolimpijskih športov v letih 2005 in 2013, druga mesta na štirih svetovnih prvenstvih med letoma 2007 in 2014 ter bronasto odličje na svetovni Veliki nagradi leta 2011 na Kitajskem.

Po končani aktivni kotalkarski karieri je v Kotalkarskem klubu Renče delovala kot pomočnica trenerja, trenerka ter tudi koreografinja. Leta 2016 se je preizkusila tudi kot trenerka, svetovalka in koordinatorica za trenerje kotalkanja v Čilu. Med letoma 2012 in 2016 je bila predstavnica tekmovalcev v glavnem odboru Svetovne kotalkarske zveze. Vse od leta 1998 je bila tudi članica Zveze kotalkarskih športov Slovenije.

 Pri 25 letih je zbolela za rakom na dojki in ga tudi premagala, a se je kasneje bolezen vrnila v agresivnejši obliki. Umrla je stara 32 let.