LOKAR, Artur

Njegov oče Anton je bil trgovec in veleposestnik ter nadvse narodnozaveden (leta 1843 je bil prvi in edini naročnik Bleiweisovih Novic v Ajdovščini), mati Ana Pressel pa je bila doma iz Tolmina.
Artur Lokar je po končani osnovni šoli v Ajdovščini obiskoval gimnazijo v Gorici in Trstu, kjer je tudi maturiral. Študiral je v Gradcu in postal notar. Kot notar je delal kratek čas v Komnu in Kanalu, potem pa vse do smrti v Ajdovščini. Živel je v družini svojega brata Antona. Pisarno je najprej imel na Lavričevem trgu v grajskem poslopju, ki je bilo tedaj v lasti družine Bolaffio. V njem je bilo tudi sodišče z zemljiško knjigo. Po letu 1920 pa je pisarno preselil v hišo nečaka dr. Danila Lokarja, v kateri je nečak opravljal tudi svojo zdravniško prakso.
V svoji pisarni je zaposloval izključno slovenske uradnike. Bil je organizator društvenega življenja in nadvse dejaven pri raznih narodnih prireditvah in v organizacijah: Ciril-Metodovi podružnici, Edinosti, Planinskemu društvu, Lavričevi javni knjižnici, Sokolu. Knjižnico je poimenoval po ustanovitelju prve ajdovske čitalnice dr. Karlu Lavriču in ji daroval veliko knjig. Od leta 1905 je bi dolga leta tudi podžupan Ajdovščine in si prizadeval, da bi kraj in okolico dvignil na višjo kulturno raven. Prirejal je javne sestanke, na katerih je sokrajane seznanjal z dogodki tako na političnem kot na kulturnem področju. Znan je bil po svoji karitativni dejavnosti. Deloval je za družinski mir in mir med svojimi strankami. Bil pa je tudi pobudnik in gonilna sila pri elektrifikaciji, izgradnji vodovoda in olepšavi Ajdovščine. Njegova zamisel je bila nasaditev Ljudskega vrta ( mestni park), ki še danes nosi njegovo ime (Lokarjev drevored). Bil je prepričan Jugoslovan in kot tak sumljiv tako avstrijski kot tudi kasneje italijanski oblasti. V obeh režimih je bil večkrat zaprt. Bil je nadvse priljubljen in iskan družabnik, poznan kot veliki šaljivec. Njegove duhovitosti, njegove šale in zgodbe so bile poznane tudi izven domačega kraja in so izšle celo v takratnem časopisju.
Njegov pogreb je bil pravi narodni shod. Italijanski karabinjerji, ki so od strani spremljali dogajanje, so govorili, da je umrl ajdovski papež. Svoje bogate spomine je Artur Lokar izročil sestri Mariji Presel v Ljubljani ( umrla 1942 leta). V svoji oporoki ni pozabil ajdovskih in šturskih revežev, šolskega društva in drugih domačih društev. Ob 50-letnici njegove smrti, leta 1976, so v mestnem parku v Ajdovščini postavili njegov doprsni kip, delo domačega umetnika Vena Pilona.