Ljubica ŠULIGOJ

Osnovno šolo in prvo gimnazijo je obiskovala v času druge svetovne vojne v Vojvodini. Po osvoboditvi se je z očetom in materjo preselila na Ptuj. Leta 1945 se je vpisala v drugi razred ptujske gimnazije in jo leta 1952 uspešno zaključila. Šolanje je nadaljevala na oddelku za zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je po štirih letih diplomirala. Njena diplomska naloga iz narodne zgodovine z naslovom NOB na ptujskem območju je bila predlagana za študentsko Prešernovo nagrado.

Leta 1956 se je zaposlila kot kustodinja v nastajajočem kranjskem muzeju za novejšo zgodovino in nato kot domska vzgojiteljica Srednje gradbene šole v Ljubljani, že leta 1957 pa kot gimnazijska profesorica v Kamniku, kjer je ostala leto in pol. Nato je šest let poučevala v Murski Soboti, najprej na osnovni šoli, nato v gimnaziji in v učiteljišču, ob tem pa še nekaj časa na kmetijski šoli v Rakičanu.

V času službovanja v Murski Soboti je ob delu zaključila še študij na takratni Visoki šoli za politične vede v Ljubljani, današnji Fakulteti za družbene vede, in tako postala še učiteljica sociologije.
Leta 1964 se je vrnila na Ptuj, kjer je sprva poučevala na ekonomski, administrativni in trgovski šoli, leta 1968 pa je pričela s stalnim poučevanjem zgodovine na ptujski gimnaziji. Leta 1977 je postala kustodinja oddelka NOB v ptujskem muzeju, bila pa je tudi vršilka dolžnosti ravnateljice muzeja.

Leta 1979 se je zaposlila kot raziskovalka in profesorica didaktike na katedri za zgodovino in geografijo takratne Pedagoške akademije oz. današnje Pedagoške fakultete v Mariboru ter tam ostala 25 let. V tem času je opravila doktorat (1989) in bila leta 1990 izvoljena za docentko.

Leta 1992 se je upokojila, vendar je predavateljsko delo na Pedagoški fakulteti honorarno opravljala vse do leta 2004.