Foto galéria
Osnovno šolo je obiskoval v Pince Marofu in Lendavi. V Murski Soboti se je najprej izučil za trgovca, se nato izpopolnil kot trgovski poslovodja in nazadnje končal še Srednjo ekonomsko šolo. Poklic trgovca je opravljal do leta 1977. Vojaški rok je odslužil v šoli za rezervne oficirje v Bileći, kar je bila njegova prva izkušnja v vojaški službi. Takoj po odsluženi vojski je bil razporejen na mesto poveljnika obmejnega voda JLA v Murski Soboti, po nekaj mesecih pa je bil prerazporejen v četo Teritorialne obrambe v Beltincih, kar je pomenilo začetek njegove vojaške kariere. Aprila leta 1977 se je zaposlil na Občinskem štabu TO v Murski Soboti, leta 1983 je postal pomočnik poveljnika Pokrajinskega štaba za Teritorialno obrambo Pomurja in skrbel za organizacijsko-mobilizacijske zadeve. Istega leta je na Fakulteti za družbene vede začel študirati obramboslovje, ki ga je dokončal leta 1990. Septembra istega leta je bil imenovan za enega izmed organizatorjev Manevrske strukture narodne zaščite, dva meseca kasneje pa za pomočnika komandanta za zaledje TO Vzhodnoštajerske pokrajine. V tej funkciji je imel med vojno za Slovenijo na skrbi logistiko, zlasti tekočo oskrbo z orožjem in strelivom. Po koncu vojne je do odhoda JLA vodil pokrajinsko komisijo za izmenjavo vojaške opreme in objektov.
Leta 1994 je postal poveljnik TO Vzhodnoštajerske pokrajine, nato pa je leta 1997 prevzel novo vodilno funkcijo. Postal je načelnik odseka logistike v Generalštabu Slovenske vojske. Potem, ko je uspešno načrtoval in vodil dve vojaški vaji z mednarodno udeležbo, je pridobil čin brigadirja Slovenske vojske. Leta 2000 je postal namestnik načelnika Generalštaba Slovenske vojske, jeseni istega leta pa ga je Vlada Republike Slovenije imenovala na funkcijo državnega sekretarja v Ministrstvu za obrambo. Marca 2001 je bil imenovan za načelnika Generalštaba Slovenske vojske. Najvišjo vojaško funkcijo je opravljal ravno v času, ko je Slovenija vstopala v NATO in se je spreminjal sistem popolnjevanja Slovenske vojske oz. se je ukinjalo naborništvo.
Leta 2006 je bil na lastno željo razrešen funkcije načelnika Generalštaba SV in junija postal svetovalec ministra za obrambo. Septembra istega leta je bil imenovan za rezidenčnega veleposlanika Republike Slovenije na Madžarskem in nerezidenčnega veleposlanika v Bolgariji. Obe funkciji je opravljal do leta 2009, ko se je vrnil v Ljubljano in na povabilo predsednika države Danila Türka postal svetovalec za obrambo v njegovem uradu. Ob tem je pomagal tudi veteranom vojne za Slovenijo, Zvezi slovenskih častnikov ter Zvezi društev Generala Maistra ob postavitvi spomenikov v Ljutomeru in Gornji Radgoni. Leta 2012 je bil na zboru Zveze veteranov vojne za Slovenijo izvoljen za predsednika te organizacije.
Živi v Murski Soboti.
Primerjava vojne za slovensko severno mejo po prvi svetovni vojni z vojno za Slovenijo leta 1991. V: Hartman, B. (ur.). General Maister: zbornik referatov s simpozija. Maribor: univerza in Društvo General Maister, 2001, str. 35-47.
O razvoju slovenske vojske. Bilten slovenske vojske, 2003 (dec.), let. 5, št. 2, str. 7-29.
O razvoju slovenske vojske. Sodobni vojaški izzivi/Contemporary military challenges: znanstveno-strokovna publikacija Slovenke vojske, 2013, let. 15, št. 4, str. 83-100.
Vojaško-politične razmere pred osamosvajanjem Slovenije. V: Šteiner, A. (ur.). Vloga TO Pomurja v procesu osamosvajanja: zbornik. Lendava: Arma, 2015, str. 20-26.
Razvoj in opuščanje rezervnih sil v slovenskih obrambnovojaških strukturah po osamosvojitvi.
V: Šteiner, A. (ur.). Vloga rezerve pri zagotavljanju vzdržljivosti obrambno-varnostnih sistemov Slovenije. Ljubljana: Državni svet Republike Slovenije, 2016, str. 192-207.
Organizacija logistične oskrbe TO vzhodnoštajerske pokrajine v vojni za Slovenijo 1991. V: Ogrinc, V. et al. (ur). Vzhodnoštajerska pokrajina v procesih osamosvajanja. Ljubljana: Zveza veteranov vojne za Slovenijo, 2018, str. 257-272.
Zgodovina uporništva slovenskega naroda in pomen vrednot. V: Senčur Peček, D. (ur.). Vanekovo stoletje. Maribor: Univerzitetna založba Univerze, 2019, str. 255-266.
Nadzor je dober. A kdo bo nadziral nadzornike. Sobotna priloga: Delo (21. sept. 2019), str. 12-13.
Neuresničljiv projekt. Pen: mesečnik, 30. maj 2024, št. 5, str. 3.
20. maja 2003 ga je takratni predsednik Republike Slovenije Janez Drnovšek imenoval v čin generalmajorja Slovenske vojske.
Je častni občan občin Lendava, Murska Sobota in Lenti na Madžarskem.
Odlikovanja (izbor):
zlata medalja generala Maistra z meči (1992)
zlata medalja slovenske vojske (1999)
zlata medalja generala Maistra (2002)
vitez madžarske kulture (2003)
vitez francoske legije časti (2004)
križec legije za zasluge – vojaško odlikovanje ZDA (2004)
red manevrske strukture narodne zaščite III. stopnje (2005)
zlati red za zasluge na obrambnem in varnostnem področju Republike Slovenije (2006)
vojaško odlikovanje Nacionalne garde države Kolorado (2006)
red za zasluge Zveze vojnih veteranov Ruske federacije (2015)
Ladislav Lipič – Wikipedija. Pridobljeno 9. decembra 2019 s spletne strani: https://sl.wikipedia.org/wiki/Ladislav_Lipič
Horvat, K. (2014, 17. avgust). Ladislav Lipič – Intervju. Pridobljeno 3. januarja 2020 s spletne strani: https://4d.rtvslo.si/arhiv/intervju-tv/174291008
Ladislav Lipič – RTV SLO (2016, 16. januar). Pridobljeno 9. decembra 2019 s spletne strani:
https://4d.rtvslo.si/arhiv/dober-vecer/174382886
Ladislav Lipič – RTV SLO (2016, 10. marec). Pridobljeno 9. decembra 2019 s spletne strani:
https://4d.rtvslo.si/arhiv/dsr-general-ladislav-lipic/174391824/
Ružič, E. Prednostna naloga od prvega dne: pomoč Slovencem v Porabju: pogovor z Ladislavom Lipičem, še lani slovenskim veleposlanikom na Madžarskem. Porabje, 2009 (5. mar.), let. 19, št. 10, str. 2.
Eöri, S. »Tau zmago je daubo slovenski narod«: Ladislav Lipič – bautoš, sodak in diplomat. Porabje, 2016 (7. jul.), let. 26, št. 27, str. 3.
Bedek, A. Država je lahko srečna, da ima take vojake: Ladislav Lipič, generalmajor SV v pokoju. Vestnik, 2017 (9. febr.), let. 69, št. 6, str. 14.
Fišer, M. Kapital ozemlja zavzame brez krvi: intervju. Pen: mesečnik, 2022 (24. febr.), št. 2, str. 4 – 5.
Podatke je posredoval tudi Ladislav Lipič.