Foto galéria
Rojen je bil trgovcu Josefu Lettnerju in materi Lavrenciji, roj. Bezjak (Beziak). Bil je delavec v celjski cinkarni, ki se je dejavno vključeval v stanovske in politične organizacije. Pred 2. svetovno vojno je bil član celjske podružnice Saveza metalskih radnika Jugoslavije (SMRJ), krajevne organizacije Jugoslovanske radikalne kmečke demokracije (JRKD) za Celje – okolico in celjske podružnice Narodno strokovne zveze (NSZ).
Po okupaciji Jugoslavije leta 1941 se je pridružil osvobodilnemu gibanju. Priključil se je skupini aktivistov, ki so zbirali hrano, sanitetni material in denar za potrebe aktivnega odpora proti nemškemu okupatorju. Nemci so ga – skupaj z več kot dvajsetimi cinkarniškimi delavci – zaradi izdaje 12. junija 1942 aretirali in ga zaprli v celjski zapor Stari pisker. 23. junija 1942 so ga tam ustrelili kot talca. Ohranilo se je njegovo poslovilno pismo, ki ga je pred smrtjo napisal svojim domačim – ženi Pavli in sinu Ernestu.
Njegovo ime je zapisano na spominski ploščici na zidu pri Spominski sobi Stari pisker in na spominski plošči, ki se nahaja na zelenici pred Cinkarno Celje.
Od leta 1967 je po njem poimenovana Letnerjeva ulica na Hudinji v Celju.
Spominska plošča pri spominski sobi Stari pisker (Partizanstvo.si – Partizanstvo na zemljevidu)
Spominska plošča pri Cinkarni Celje (Partizanstvo.si – Partizanstvo na zemljevidu)
Celje. Delavska politika, 27. 3. 1937, let. 12, št. 25, str. 5.
Iz Celja. Jutro, 11. 3. 1933, let. 14, št. 60, str. 4.
Mestna občina Celje. Mestna četrt Hudinja. [Drešinja vas] : samozal. [J. Čeh], 2023.
Odlok o poimenovanju ulic na Hudinji z dne 22. 9. 1967. Uradni vestnik okraja Celje, 29. 9. 1967, št. 24, str. 2.
Poslovilna pisma žrtev za svobodo. Maribor: Obzorja, 1978.
Sestanek nacionalnega delavstva in nameščenstva. Borba, 2. 2. 1934, let. 2, št. 5, str. 4.
Vurcer, J. Pomniki narodnoosvobodilnega boja 1941–1945 v občini Celje: vodič po spominskih obeležjih. Celje: Muzej revolucije: Občinski sekretariat za družbene dejavnosti občine: Občinski odbor ZZB NOV, 1991.
Arhivski vir:
Nadškofijski arhiv Maribor, Matične knjige, Krstna knjiga Celje 1902–1907, fol. 326. Dostopno na naslovu: https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/celje-sv-danijel/00245/?pg=354.
Spletna vira:
Partizanstvo.si – Partizanstvo na zemljevidu. (citirano 14. 7. 2025). Dostopno na naslovu: http://partizanstvo.si/.
Smrtne žrtve med prebivalstvom na območju Republike Slovenije med drugo svetovno vojno in neposredno po njej. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino. (citirano 14. 7. 2025). Dostopno na naslovu: https://www.sistory.si/ww2/EC54C975-7331-4418-8471-2C9A80DA32C8 (Zgodovina Slovenije – SIstory).