LESJAK, Davorin

Rodil se je v vasi Slivnica pri Celju Juriju (Georgu) Lesjaku in Elizabeti, rojeni Centrih. V rodni vasi je obiskoval ljudsko šolo. Šolanje je nadaljeval na meščanski šoli v Celju in na učiteljišču v Mariboru (1886–1891). Po šolanju je začel poučevati v Rušah, kjer je ostal vse življenje. 6. junija 1920, pri 47-ih letih, se je v Rušah poročil z 19-letno Gabrijelo Sernc, po domače Eriko. Rodili so se jima trije otroci: Tanja (por. Stošić), Darko in Bogdan, po domače Božo.

Davorin je šel kot dijak učiteljišča na izlet v Logarsko dolino, Kamniško-Savinjske Alpe in Julijske Alpe. Na teh izletih se je seznanil z novim gibanjem, ki je v Ljubljani pripravljalo ustanovitev Slovenskega planinskega društva. Leta 1893 je Lesjak sodeloval pri njegovi ustanovitvi.

Aprila 1901 je sklical ustanovni občni zbor Podravske podružnice Slovenskega planinskega društva (danes Planinsko društvo Ruše), ki jo je po ustanovitvi tudi vodil kar štirideset let, do leta 1941. Podružnica je pritegnila zavedne narodnjake z območja delovanja (okrajna glavarstva Maribor, Slovenj Gradec, Lipnica, Ptuj, Ljutomer ter zadnji okraj Konjice) in tudi širše. Podravska podružnica SPD je leta 1903 zgradila 37 m visok Žigartov stolp na Pohorju (naslednje leto naj bi ga podrl močan veter, kasneje pa so ugotovili, da so presekali njegove sidrne vrvi), leta 1907 Ruško kočo, leta 1912 vilo Planinko (leta 1938 je pogorela, čez dve leti pa so postavili novo) in leta 1921 Čandrovo kočo. Januarja 1942 so vse tri koče pogorele. Na temeljih požgane Planinke so Rušani oktobra 1946 zgradili sedanjo kočo, ki so jo poimenovali po dolgoletnem predsedniku Podravske podružnice SPD Davorinu Lesjaku – Tinčku.

Podravska podružnica je tudi markirala mnogo poti na Pohorju in Kozjaku, prirejala izlete in pred prvo svetovno vojno opravljala pomembno narodno-obrambno delo na slovenski severni meji. 28. junija 1914 je v Rušah prišlo do razvitja sokolskega prapora. Sokolsko slavnost so organizirali ruški učitelji, predvsem Lesjak, ki je sokolstvo navdušujoče sprejemal na kolodvoru. 13. avgusta 1914 so zaradi tega aretirali najbolj zavedne in najuglednejše Rušane, med njimi Lesjaka. Osumljene srbofilstva in veleizdaje so odgnali v graške zapore, kjer so ostali do 4. oktobra 1914.

Ob koncu prve svetovne vojne (1. novembra 1918) je Davorin Lesjak postal predsednik Narodnega sveta v Rušah, 1930 pa župan. Županoval je do leta 1936 ter spodbujal k izgradnji komunalnih objektov za izboljšanje bivalnih razmer. Rušani so tako v avgustu 1935 dobili javni vodovod, s čimer se je v tistih časih lahko ponašalo le malo vasi.

V Rušah je Lesjak ves čas deloval kot narodni delavec in je tudi sodeloval v društvih (Bralno društvo, Kmetijska podružnica, Pevsko društvo, Sokol).

Umrl je v starosti 73 let. Vdova Gabrijela je umrla dvajset let kasneje, leta 1966. Pokopana sta v družinski grobnici Sernčevih.