Részletes keresés
hu
sl en it hu
Betűtípus
100%
125%
150%
200%
Színek
Alapértelmezett színek
Magas kontraszt
Fordított színek
Fekete-fehér
Mutató
Visszaállítás

LESAR, Josip

Josip Lesar - Arhiv družine Lesar

Foto galéria

Született:
13. September 1901, Hrovača
Elhunyt:
4. October 1984, Buenos Aires, Argentina
Hivatások és tevékenységek:
A tevékenység helyei:
Község:
Lexikon:

Rodil se je kot osmi od trinajstih otrok Antona Lesarja in Terezije, rojene Hren. Od leta 1907 do 1913 je obiskoval ljudsko šolo v Ribnici, nato pa šolanje nadaljeval na Poljanski gimnaziji v Ljubljani, kjer se mu je ob razpadanju Avstro-Ogrske in nastajanju Jugoslavije začelo prebujati zanimanje za politiko. Po končani maturi se je odločil za študij prava in se vključil v akademski klub Danica, kjer je v zadnjem študijskem letu prevzel mesto podpredsednika. V teh letih je skupaj s drugimi somišljeniki ustanovil Akademskega orla in tudi v Ribnici sodeloval s Podružnico Slovenske dijaške zveze za ribniški okraj, dve leti kot njen predsednik.

Po končanem študiju je bil od marca 1926 do maja 1934 zaposlen kot notarski koncipient pri ribniškem notarju Grobelniku. V tem času se je pogosto družil z dekanom Antonom Skubicem, ki je bil lokalni vodja SLS, katere nazore je Josip Lesar tudi podpiral. Leta 1930 se je poročil z Alojzijo Lunder, učiteljico ljudske šole v Ribnici; leta 1931 sta dobila prvorojenko Ireno, dobro leto kasneje se jima je rodila druga hči Regina.

Februarja 1934 se je z družino preselil v Brežice, kjer je bil imenovan za javnega notarja in veliko delal tudi na splošno gospodarskem in političnem področju; za tri poslovne dobe je postal banski svetnik ter zastopal svoj onkraj kot znan gospodarski strokovnjak.

V Brežicah je sčasoma postal vidni član SLS in tudi politični vodja v okraju. Kmalu je bil izvoljen za načelnika Okrajnega cestnega odbora. Kandidiral je tudi za župana, a pri tem ni uspel. Leta 1940 je bil imenovan za komisarja Hranilnice mestne občine.  Po začetku druge svetovne vojne je imel kot načelnik za ceste težave z nemško upravno oblastjo, zato se je z družino še pravočasno vrnil v Ribnico, nakar so ga italijanske oblasti poslale v internacijo v Kočevje. Po koncu italijanske okupacije leta 1943 se je po navodilih SLS umaknil v Ljubljano, kjer je po prebolelem tifusu nastopil mesto tajnika Ljubljanskega podpornega gibanja, ki mu je predsedoval pisatelj Narte Velikonja. Maja 1945 je z družino zbežal v Celovec, od koder se je njegova begunska pot nadaljevala po italijanskih taboriščih, v severno Nemčijo in leta 1948 v novo domovino, Argentino.

Notarju Lesarju ni uspelo, da bi svoje študije prava nostrificiral pri argentinskih oblasteh, a se je vseeno kmalu dobil delo kot uradnik na državnem ministrstvu za javna dela (Ministerio de Obras Públicas de la Nación), kjer je delal do upokojitve. Sodeloval je v organiziranju povojne emigrantske skupnosti v Buenos Airesu, med drugim je bil odbornik Slovenskega katoliškega akademskega starešinstva (SKAS).

Ribniška dolina pa je še naprej imela prednost v njegovih mislih in srcu. Slabi dve leti po odselitvi v Buenos Aires je dokončal knjigo o svojem rojstnem kraju Hrvača: opis gospodarske strukture kmečke vasi, ki je izšla posthumno leta 2023.

Uredil je mnogo zgodovinskih zapisov, med njimi Seznam požganih vasi med drugo svetovno vojno na območju Dolenjske, Bele krajine, Ljubljane in okolice. Iz dokumenta je razvidna razsežnost okupatorjevega in revolucionarnega nasilja po različnih občinah. Lesarjeve originalne zapiske hrani Študijski center za narodno spravo (SCNR) in so v digitalni obliki dostopni zainteresirani javnosti, v urejanju SCNR je tudi njegovo avtobiografsko delo Pismo potomcem.

Njegov največji doprinos rojstni Ribniški dolini je bilo reševanje zapiskov ter urejanje in objava monumentalne Zgodovine Ribnice in ribniške pokrajine, ki je predstavljala življenjsko delo njegovega prijatelja, takrat že pokojnega ribniškega dekana Antona Skubica. Delo je izšlo leta 1976 v Buenos Aires in obsega kar 786 strani. Pri urejanju mu je pomagal tudi prof. Franc Fric, ki je pretipkano gradivo pošiljal v Argentino. Skubičevo delo kljub nekaterim napakam še danes velja za enega od temeljev poznavanja ribniške zgodovine.

Zgodovina Ribnice in ribniške pokrajine, 1976 (uredništvo in soavtorstvo)
Hrvača: opis gospodarske strukture kmečke vasi, 2023
Pismo potomcem (neizdani elaborat)
Seznam požganih vasi med drugo svetovno vojno na območju Dolenjske, Bele krajine, Ljubljane in okolice (neizdani elaborat)

Lesar, J. Hrvača: opis gospodarske strukture kmečke vasi. Ribnica: Vaško etnološko turistično društvo Hrovača, 2023.
Skubic, A. Zgodovine Ribnice in ribniške pokrajine: Buenos Aires: Editorial Baraga, 1976.

A bejegyzés szerzője: Domen Češarek, Knjižnica Miklova hiša Ribnica
Az első bevitel dátuma: 23. 10. 2024 | Utolsó módosítás: 23. 10. 2024
Domen Češarek. LESAR, Josip. (1901-1984). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 7. 11. 2024) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/hu/oseba/lesar-josip/
Hiba bejelentése