LEPEJ, Stanislav

Rodil se je v Zgornji Pristavi v Občini Videm pri Ptuju, od koder se je družina preselila na Hajdino in kasneje v Njiverce. Od leta 1969 je živel na Ptuju.

Nižjo gimnazijo je končal na Hajdini (1957). Leta 1960 je uspešno zaključil vajeništvo v Ptujski tiskarni in na Industrijski šoli grafične stroke v Ljubljani opravil izpit za poklic ročnega stavca. Šolanje je nadaljeval ob delu in leta 1974 končal komercialno šolo na Ptuju.

Takoj po pridobitvi poklica (1960) se je zaposlil kot črkostavec v Ptujski tiskarni in to delo opravljal do leta 1962, ko je odšel na služenje vojaškega roka. Po vrnitvi leta 1964 je nadaljeval svoje delo v Ptujski tiskarni, kjer je bil leta 1972 imenovan za vodjo stavnice, nato je bil za kratek čas vodja komerciale. Od konca leta 1973 je opravljal funkcijo profesionalnega predsednika Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva (OK SZDL), leta 1976 pa se je vrnil v Ptujsko tiskarno, kjer je prevzel direktorsko mesto. V letih med 1979 in 1984 je bil zaposlen kot izvršni sekretar in sekretar na Občinskem komiteju Zveze komunistov Slovenije (ZKS) Ptuj. Zatem je služboval v Perutnini Ptuj, znotraj takratne TOZD Ptujska tiskarna, kjer je bil vodja komerciale in tehnolog, od leta 1990 pa je bil kot strokovni sodelavec na oddelku marketinga odgovoren za celostno grafično podobo embalaže in propagandnega materiala. Upokojil se je leta 1998.

V družbenopolitično in društveno delo se je vključil že kot vajenec v Ptujski tiskarni. Bil je predsednik Ljudske mladine Slovenije in sindikalne podružnice v podjetju, član občinskega sindikalnega sveta in tajnik občinskega odbora delavcev industrije in rudarstva na Ptuju. Delo je nadaljeval v ptujskem Občinskem komiteju Zveze socialistične mladine Slovenije, kjer je bil najprej sekretar in nato v letih 1965–1969 predsednik. V letih 1973–1977 je bil predsednik OK SZDL in opravljal tudi funkcijo podpredsednika odbora za pripravo in izvedbo občinskega referenduma za izgradnjo šolskega prostora na Ptuju.
Leta 1961 je bil sprejet v ZKS in bil v letih 1964–1988 član, izvršni sekretar, sekretar in predsednik Občinskega komiteja ZKS Ptuj. Na VI. kongresu ZKS je bil izvoljen za člana stalnega sestava konference ZKS (1968), na X. in XI. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije (ZKJ) pa v Centralni komite ZKJ (1974, 1978).
Od leta 1968 pa vse do osamosvojitve leta 1991 je v enotah Teritorialne obrambe (TO) opravljal naloge obveščevalca in varnostnika, med osamosvojitveno vojno pa je bil pomočnik poveljnika za politična vprašanja jurišnega odreda TO na Ptuju. Bil je tudi predsednik komiteja za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri Skupščini občine Ptuj (1980–1984).
V letih 1982–1986 je bil predsednik Izobraževalne skupnosti Ptuj in predsednik gradbenega odbora za izgradnjo Dijaškega doma Ptuj. Prav tako je bil sekretar (1980–1984) in predsednik (1984–1986) Aerokluba Ptuj, predsednik Gimnastičnega društva Ptuj (1989–2001), Folklorne skupine bolnišnice Ptuj (2002–2004) in Kluba brigadirjev Ptuj (2005–2010).
Kot zagovornik vrednot NOB se je leta 2000 včlanil v Združenje borcev za vrednote NOB Ptuj, bil takoj imenovan v izvršilni odbor območnega združenja in prevzel naloge varovanja spomenikov in obeležij ter organizacijo proslav. Bil je pobudnik za izdajo zbornika Slovenstvo na Ptujskem v 20. stoletju (2005) in urednik slikovnega gradiva zbornika. V letih 2014–2016 je bil tudi predsednik združenja. Prav tako je bil član Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo in Društva general Maister Ptuj.