LENKO, Davorin

Prvi dve leti je osnovno šolo obiskoval v Solčavi v Zgornji Savinjski dolini, drugih šest let v Lučah. V Celju je dokončal srednjo ekonomsko šolo in se po maturitetnem tečaju vpisal na primerjalno književnost na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Leta 2012 je diplomiral z delom Intertekstualnost in metafikcija v knjižni seriji The Dark Tower Stephena Kinga.

Leta 2013 je izšel njegov knjižni prvenec, roman Telesa v temi, za katerega je leta 2014 prejel nagradi kresnik in kritiško sito. Roman je bil že naslednje leto (2015) preveden v nemščino (Körper im Dunkeln). Za Lenkovo pisanje je značilna osredotočenost na telo, kognitivno pornografska vsebina (M. Šečur) ter, kot pomembno sredstvo komuniciranja, vir inspiracije in sporazumevanja z nezavednim in intuitivnim, glasba z vsemi svojimi referencami.
Med letoma 2008 in 2011 se je ukvarjal z glasbenim novinarstvom ter recenzije in intervjuje objavljal v različnih spletnih (Paranoid, Profanity) ter tudi tiskanih (Master Magazin) medijih.
S pisateljevanjem se je začel aktivneje ukvarjati leta 2011, ko so njegove tekste kratke proze in esejev, občasno poezije, začeli objavljati v vseh pomembnejših slovenskih literarnih revijah.

Davorin Lenko je kot edinec odraščal v Solčavi z mamo Ano (rojeno Urh) in očetom Francem. Med fakultetnim študijem je živel v Ljubljani, po diplomi leta 2012 se je preselil v Spodnjo Idrijo, kjer je živel do leta 2019. Udeležuje se knjižnih in literarnih festivalov po Evropi (Budimpešta, Dunaj, Berlin) in svojo pisateljsko izkušnjo deli s študenti slovenskega jezika v tujini. Član Društva slovenskih pisateljev je postal leta 2016, ko je prejel tudi delovno štipendijo iz naslova knjižničnega nadomestila za svoj drugi roman Bela pritlikavka, sklepni del neformalne in nenačrtovane trilogije teles oz. telesnosti. Njegovo monodramo o slovenskem morilcu, Psiho, je v režiji Jaše Kocelija uprizorilo Gledališče Glej, marca 2019.