LASCHAN vitez Barjanski, Anton

Njegov oče Matija Laschan je bil zdravnik v Novem mestu.

Gimnazijo je med letoma 1821 in 1827 obiskoval v Novem mestu, licej pa med letoma 1827 in 1829 v Ljubljani. Nato je študiral pravo.

Najprej je služboval pri ilirskem guberniju v Ljubljani, kjer je bil leta 1833 kot pripravnik dodeljen gubernijskemu svetniku Veselu. Od leta 1836 je bil pri okrajnem uradu v Novem mestu, nato pa od leta 1844 zopet v Ljubljani; od leta 1847 je deloval kot okrajni komisar v Beljaku, od leta 1850 je bil koncipist in tajnik pri namestništvu v Ljubljani, leta 1860 deželni svetnik v Trstu in od leta 1861 ponovno v Ljubljani. Leta 1869 je bil upokojen.

Leta 1848 je bil v Novem mestu izvoljen v frankfurtski zbor. Med letoma 1871 in 1882 je bil občinski svetnik v Ljubljani, med letoma 1874 in 1882 pa zadnji nemški župan Ljubljane. Leta 1882 mu je bilo podeljeno častno meščanstvo. Med letoma 1878 in 1883 je bil poslanec v kranjskem deželnem zboru, kjer je zastopal veleposestnike in bil član finančnega in peticijskega odseka. Bil je tudi častni član ljubljanskega prostovoljnega gasilskega društva.

Med njegovim županovanjem je bila v Ljubljani med drugim zgrajena II. deška šola na Grabnu, odprta nova hiralnica sv. Jožefa v šentpetrskem predmestju, urejen kostanjev drevored na Bregu ob Ljubljanici, na novo so bile poimenovane nekatere ulice, pričela se je prenova kopališča Kolezija, odprta je bila dekliška sirotišnica, na območju barja so bile predelane in obnovljene skoraj vse zgradbe in zgrajeni kamniti vodni prepusti v Tivoliju, na obrežjih Ljubljanice in Gradaščice pa so bila izvedena regulacijska dela. Leta 1883 je za zavzeto vlogo in uspehe pri izsuševanju Ljubljanskega barja pridobil plemiški naslov vitez Barjanski (Ritter von Moorland).

V mladosti je s pesmimi in članki sodeloval v listu Illyrisches Blatt, kjer je med letoma 1835 in 1839 objavil pesmi posmrtnice v spomin Matija Čopa. V Prešernovi zapuščini se nahaja njegov sonet An Freund Dr. Preſhérn in obširno pismo s kritiko o Auerspergovi pesnitvi Schutt. Ohranjeno pa je tudi v bohoričici napisano Prešernovo posvetilo Laschanu, distih, ki je nastal ob njegovi premestitvi v Novo mesto (»Prijatlu Lashanu! Varha Te zhaka Dolénz pred Arisſtokratov tiránſtvam; Varji ſe drushbe volkov, bódi mu bramba pravíz! Dr. Presſérn.«).