LAPAJNE, Štefan

Sredi 70. let 19. stoletja je s podjetjem”Štefan Lapajne” v rudarski Idriji in njenem širšem okolju ustvaril pogoje za razvoj nove gospodarske dejavnosti izdelovanja in prodaje čipk. S tem je bistveno vplival na preobrazbo idrijske stvarnosti.

S svojo drugo ženo Karolino (rojeno Kosmač) je v Idriji na Tomu leta 1860 odprl prvo trgovino s čipkami, ki je bila ključna za trgovski preboj idrijskih čipk v svet. Začel se je hiter razvoj čipkarske obrti v Idriji. Pri njenem razcvetu gre za prepletanje dveh osrednjih dejavnikov: trgovskih ambicij in spretnosti domačih idrijskih trgovcev s čipkami, zlasti zakonskega para Lapajne ter izboljšanim tehnikam klekljanja, finejšimi materiali in sodobneje oblikovanimi vzorci, ki so jih začele risati klekljarske učiteljice. Lapajne je sodeloval pri izobraževanju idrijskih klekljaric in nastanku čipkarske šole.

Pod kupčijskim imenom Štefan Lapajne je Komite idrijskih dam, ki ga je sooblikoval za promocijo idrijskih čipk, prvič leta 1873 poslal na svetovno razstavo na Dunaj kolekcijo čipk (novi vzorci “pogačk” oz. “Hammermuster”), ki so bile tam nagrajene z bronasto kolajno. Ta uspeh je spodbudil ženske iz Idrije in okolice (Vojsko, Spodnja Idrija, Žiri) k izdelovanju čipk, saj so prepoznale možnosti dodatnega vira zaslužka za svoje velike rudarske družine. Do leta 1875, ko je Štefanov nečak Franc Lapajne odprl firmo Franc (Franz) Lapajne, je bila firma Štefan Lapajne edini odjemalec čipk in je imela tako rekoč monopol.

Izhajal iz premožne idrijske posestniške in trgovske rodbine Lapajne, ki je izvirala iz zaselka Ogalce na Vojskem. Njegova starša, Janez in Marjeta Lapajne (rojena Šulgaj), sta bila zemljiška posestnika. Imela sta šest otrok, štiri sinove: Štefana, Petra, Blaža in Matevža ter dve hčeri, Jero in Katarino.

V dveh zakonih so se mu rodili štirje otroci. V prvem s Pepo Julijani je dobil sina Štefana (pravnika in strokovnega pisatelja). Z drugo ženo, Karolino Kosmač, pa sta imela Vinka (ustanovitelja Dramatičnega društva Idrija), Dragotina (župana, trgovca, politika in ustanovitelja prve slovenske realke) in Minko (poročeno Bloudek, mater letalskega konstruktorja in načrtovalca športnih objektov Stanka Bloudka).

Bil je izobražen narodnjak in v tem duhu je vzgajal vse svoje otroke. Štejemo ga med ustanovitelje slovenske Narodne čitalnice v Idriji leta 1866; bil je med njenimi prvimi odborniki in njen tajnik.

Aktivno je nastopal tudi v lokalni politiki, dvakrat so ga izvolili za župana Idrije, prvič leta 1886. Mandat je trajal do leta 1889, ko je bil izvoljen drugič. Županoval je vse do svoje smrti leta 1890. V obdobju njegovega mandata so zgradili mestno klavnico.