LAPAJNE, Marijan

Marijanov oče je bil v Vojniku napreden učitelj in v začetku druge svetovne vojne so njegovo družino izselili v Kragujevac v Srbiji. Tam je Marijan obiskoval osnovno šolo. Leta 1944 se je družina vrnila v Vojnik na Štajerskem, leta 1945 pa so se preselili v Novo mesto, kjer je obiskoval gimnazijo in leta 1953 maturiral. V letih 1950-1954 je igral kot violinist v mladinskem novomeškem orkestru in jazz orkestru Božidarja Kosa. Leta 1962 je diplomiral na Oddelku za arhitekturo Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani. Tudi njegova starejša brata Miloš in Danilo sta bila priznana slovenska arhitekta. Njegova prva zaposlitev je bila na občini Novo mesto leta 1963. Zatem se je kot projektant zaposlil v Projektivnem biroju SGP Pionir, od koder je odšel v Dominvest Novo mesto, Savaprojekt Krško, zadnjih šest let pred upokojitvijo pa je delal v Projektivnem biroju Krke, tovarne zdravil, v Novem mestu.

V Novem mestu je bil arhitekt Marijan Lapajne eden tistih, ki so najbolj živo sodelovali pri oblikovanju mesta in pokrajine. Med njegove najpomembnejše objekte sodijo Novi moteli Otočec (1967), Supermarket v Straži (1966), prizidek k Ekonomski šoli v Novem mestu (1979), Razvojno raziskovalni center Krka (1992-1995), objekti podjetja TPV v Novem mestu (1996-2010), Dolenjska pekarna v Ločni, stanovanjsko naselje Grič v Krškem (1975-1976), gostinski kompleks Tri lučke pri Krškem itd. Veliko je sodeloval tudi pri prenovi lokalov na Glavnem trgu v Novem mestu. Eden njegovih večjih projektov prenove, žal ne povsem realizirane, je območje Kandije v Novem mestu. Ob razstavi leta 1996 je izšel tudi katalog Kandija iz preteklosti v prihodnost – vizije in realnost.

Oblikoval je tudi notranjost stavb, tako stanovanjskih hiš kot javnih objektov, med njimi je opremil notranjost bank v Novem mestu, Črnomlju, Sevnici, Trebnjem in drugje, z bratom Danilom Lapajnetom je uredil prostore Dolenjske banke v Ljubljani. Posvečal se je tudi urbanističnemu načrtovanju na območjih Krškega in Novega mesta ter veliko projektiral tudi po nekdanji Jugoslaviji. Bil je član predsedstva Zveze društev arhitektov Slovenije, član Sveta za urbanizem pri občinah Krško in Novo mesto, član odbora za prenovo starega mestnega jedra Novega mesta, ustanovni član Društva Novo mesto.
Strokovne članke je objavljal v publikacijah (npr. Novejša slovenska arhitektura 1968) in domačih ter tujih revijah (Domus, AB – Arhitektov bilten idr.) Pripravil je več samostojnih razstav arhitekture, fotografije in likovnih del v Novem mestu in na Dolenjskem ter sodeloval na skupinskih razstavah v Moderni galeriji v Ljubljani (1968), v Galeriji Kresija v Ljubljani (2011) itd.
Leta 1994 je prejel Trdinovo nagrado MO Novo mesto za življenjsko delo na področju arhitekture.

Že od mladih let je bil Marijan Lapajne aktiven tudi na športnem področju, ukvarjal se je predvsem z odbojko. Leta 2003 je prejel Bloudkovo zlato značko za dolgoletno delo v športu. Sedaj se kot upokojenec udeležuje domačih in mednarodnih tekmovanj v veteranskem plavanju in v svoji starostni skupini dosega visoke rezultate.