Részletes keresés
hu
en hu it sl
Betűtípus
100%
125%
150%
200%
Színek
Alapértelmezett színek
Magas kontraszt
Fordított színek
Fekete-fehér
Mutató
Visszaállítás

LANGUS, Matevž

Portret - Matevž LANGUS
Született:
9. September 1792, Kamna Gorica
Elhunyt:
20. October 1855, Ljubljani
Hivatások és tevékenységek:
Község:
Lexikon:
Életrajz

Oče je bil žebljar. Umrl je, ko je bilo Matevžu deset let. Matevž si je kruh moral služiti z delom v kovačnici. Ko je bil star 18 let je v Radovljici opazoval sobnega slikarja J. Schreiberja iz Celovca, ki je grofu Thurnu slikal sobe. Mojster ga je povabil s sabo, a Matevž je moral služiti kruh za družino in je ostal doma.

Ko je Napoleon nabiral vojake za ilirski polk, se je Matevž umaknil v Celovec. Šel je k J. Schreiberju za vajenca. Pri njem je ostal šest let. Poleg slikanja se je pri njem dobro naučil nemškega jezika ter brati in pisati. Po končani vajenški dobi se je vrnil na Kranjsko in se nastanil v Ljubljani. Dela je bilo dovolj. Ker je živel skromno, je lahko hitro prihranil toliko, da se je leta 1820 s posredovanjem F. Kavčiča vpisal na akademijo na Dunaju. Na Dunaju se je seznanil tudi s Francetom Prešernom. Leta 1821 se je vrnil v Ljubljano. Posvetil se je portretiranju in sobnemu slikarstvu. K sebi je vzel mlajšega brata Janeza Langusa, ki mu je kasneje prepustil sobno slikarstvo.
Leta 1824 je potoval v Italijo. V Rimu je poldrugo leto preučeval znamenite mojstre, zlasti Rafaela. Obiskal je tudi Napoli, Florence, Perugio, Milano.

Po končanem potovanju se je naselil v Trstu, a se je na prošnjo matere, ki je potrebovala njegovo pomoč, leta 1826 vrnil v Ljubljano. Iz Italije je s seboj prinesel veliko lepih kopij, ki jih je nekaj prodal, nekaj pa ohranil za okras svojemu stanovanju. V Ljubljani sprva ni našel dela, ko pa se je seznanil z ljudmi, zlasti z duhovniki, je dobil dovolj naročil. Oženil se je z Ano Wiederhofer. Otrok nista imela. Za svoji sta štela Marijo in Henriko, hčerki Matevževega mlajšega brata Janeza. Leta 1841 je potoval v Stuttgart. V letih 1842 in 1846-47 je napravil freske za romarsko cerkev na Šmarni gori. V letih 1843-44 je poslikal kupolo stolnice v Ljubljani. V letih 1845 in 1848-55 je napravil freske za frančiškansko cerkev v Ljubljani. Njegova freskantska dela so mu prinesla številna cerkvena naročila, delal je celo za misijonarja Fr. I. Barago in F. Pirca v Ameriki.

Bil je odličen portretist. Veliko naročil za portrete je dobil iz vrst ljubljanskih meščanov. Naslikal je npr. M. Čopa, A. Smoleta, H. Freyerja, F. J. H. Hohenwarta, I. Knobleharja, F. Terpinca idr., znan je njegov portret Primičeve Julije z bratom Janezom. Slikal je tudi topografske vedute.

Pri njemu so se učili Matej Tomc (1814-85), Josip Kogovšek (1809-59), gojenci Alojzijevišča, še posebej Gregor Kemperl (1837-58). Med njegovimi učenkami so bile uršulinke Jožefa Štrus (1805-80), Marjeta Venedig in Alojzija Petrič (1807-58) ter Terezija Lipić poročena Koestl, Amalija Oblak poročena Hermannstahl in njegova nečakinja Henrika Langus.

 

Forrás és szakirodalom

Slovenski biografski leksikon, 1. knjiga, Ljubljana 1925-32
Osebnosti, od A do L, Ljubljana 2008
Enciklopedija Slovenije, 6. zvezek, Ljubljana 1992

A bejegyzés szerzője: Lucijan Adam, Mestna knjižnica Kranj
Az első bevitel dátuma: 2. 10. 2009 | Utolsó módosítás: 12. 11. 2020
Lucijan Adam. LANGUS, Matevž. (1792-1855). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 17. 11. 2025) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/hu/oseba/langus-matevz/
Hiba bejelentése

Morda vas zanimajo tudi

A bevitel dátuma: 4. 5. 2012

KURINČIČ, Franc

28. November 1900–januar 1995
Pri štirinajstih letih in po dokončani osnovni šoli in dveletnem nadaljevalnem tečaju so družino Franca Kurinčiča preselili v Breginj, saj je njego...
A bevitel dátuma: 4. 12. 2018

KENDA, Jakob Jaša

16. April 1973
Jakob J. Kenda je prevajalec in pisatelj, predvsem znan po prevodih Harryja Potterja ter njegovem delu Apalaška pot.
A bevitel dátuma: 29. 9. 2020

ŠEGULA - PEC , Josip

12. February 1903–17. August 1980
Glasbeni pedagog, zborovodja, prvi urednik Radia svobodni Maribor ter upravnik SNG Maribor.