Részletes keresés
hu
sl en it hu
Betűtípus
100%
125%
150%
200%
Színek
Alapértelmezett színek
Magas kontraszt
Fordított színek
Fekete-fehér
Mutató
Visszaállítás

KURBUS, Tomislav

Tomislav Kurbus - portret
TOMISLAV KURBUS - Vir: Učiteljski tovariš, 1938, št. 21. Str. 2.

Foto galéria

Született:
21. December 1868, Benedikt, Slovenija
Elhunyt:
17. April 1946, Rogaška Slatina, Slovenija
Névváltozat:
Tomo Kurbus
Hivatások és tevékenységek:
A tevékenység helyei:
Község:

Tomislav  Kurbus je v Gradcu je zaključil 1. in 2. razred meščanske šole. V Mariboru je po podatkih iz osebne popisnice obiskoval 1. letnik gimnazije, nato pa vse 4 letnike državnega učiteljišča v Mariboru v šolskih letih 1885–1889. Na tem mestu je 6. julija 1889 opravil zrelostni izpit. Medtem je v Celju služil vojaško obveznost. V osebni popisnici je pri tem naveden datum 16. maj 1890. Za poučevanje v osnovni šoli je bil uradno usposobljen od 7. maja 1892 naprej. Lahko je nastopil tudi v vlogi nadomestnega učitelja verouka. Službeno prisego je izvršil 9. junija 1896. V vlogi učitelja se je Tomislav Kurbus prvič znašel v Šentvidu pri Grobelnem, nato pa poučeval še v Šentjurju in v Slivnici pri Celju. Na osnovni šoli v Slivnici pri Celju je služboval kar 30 let. Prizadeval si je tako za obnovo sistema, kakor tudi stavb in dosegel, da so k staremu šolskemu poslopju v Slivnici pri Celju dogradili nov razred. O učiteljevanju je pisal tudi v pedagoških časopisih in se zavzemal za izboljšanje položaja učiteljev.  Iskal je drugačne načine za poučevanje ter velik pomen pripisoval praktičnemu pouku. Posebej zanimive so se mu zdele ure pouka na prostem in poučni izleti. Po podatkih iz šolske kronike je bil tudi šolski upravitelj. Svoje zadnje šolsko leto v šolski kroniki je avtor zapisa on in pri tem ne omenja lastne upokojitve. Po podatkih iz osebne popisnice se je po odloku ministrstva prosvete upokojil 21. avgusta 1925. Bil je tudi predsednik Šmarsko-rogaškega učiteljskega društva.  Svojo ženo Antonijo Žumer je spoznal med učiteljevanjem v Šentvidu pri Grobelnem. Tončka, kakor so jo klicali, je poučevala dekleta ročna dela. Poročila sta se 21. septembra 1894. Po podatkih šolske kronike je še v času njegovega službovanja pričela s poučevanjem tudi njegova hčerka. V Učiteljskem tovarišu iz leta 1938 so pisali o hčerkah, sinu in vnukinjah. V osebni popisnici pa so navedeni naslednji potomci: Bogdan, rojen 2. 1. 1895, Mira, rojena 16. 9. 1899, Gabrijela, rojena 24. 3. 1904, Milena, rojena 5. 10. 1907, Josipa, rojena 19. 3. 1909.

Tečaj za čebelarskega učitelja je leta 1901 končal na Dunaju. Šlo je za glavni čebelarski tečaj na avstrijski čebelarski šoli na Dunaju. Bil je soustanovitelj slovenskega čebelarskega društva za Spodnjo Štajersko v Narodnem domu na Ptuju leta 1904 in soustanovitelj ter prvi predsednik Čebelarskega društva Šentjur. O čebelarstvu je pisal tudi prispevke za Slovenskega čebelarja in Kmetijske in rokodelske novice. Po upokojitvi leta 1925 je nadaljeval s čebelarstvom in še naprej deloval v sadjarskem in čebelarskem društvu.

Ukvarjal se je tudi z lovom in opravljal delo v občinskem tajništvu.

  • Leta 1904 in leta 1911 je prejel pohvalo deželnega šolskega sveta za šolsko vrtnarstvo.
  • Leta 1913 je prejel pohvalo okrajnega šolskega sveta za referat za okrajno učiteljsko konferenco.
  • V Učiteljskem tovarišu so, ko je dopolnil 70 let, pisali, da mu je učiteljsko društvo ob upokojitvi izročilo častno diplomo.
  • Njegovo učiteljsko delo je bilo nagrajeno z Redom Sv. Save V. reda.

Hauser, Jože, Zbrana dela Ivana Jurančiča. Ptuj: Čebelarsko društvo Ptuj, 2004. Str. 164.
Izvleček iz govora pod št. II. domače konference dne 27. junija 1913.
K., J., Nadučitelj Tomo Kurbus – sedemdesetletnik. V Učiteljski tovariš, 1938, št. 21. Str. 2.
Kurbus, T., Iz naše organizacije: Šmarsko–rogaško učiteljsko društvo. V Učiteljski tovariš, 1912, let. 52, št. 26. Str. 3.
Kurbus, T.: Kaj more in naj stori ljudska šola za povzdigo varstva živalij?, v Referati učiteljskih konferenc, 1904.
Kurbus, T., Kako naj začneš čebelariti. V Kmetijske in rokodelske novice, 1902, let. 60, št. 25. Str. 243–244.
Kurbus, T., 75-letnica smrti Tomislav Kurbus (1868–1946), v Ovtarjeve novice, let. 2021, št. 2. Str. 11.
Kurbus, T., Slavimo svoje može!, v Učiteljski tovariš, let. 48, št. 15. Str. 1.
Kurbus, T., Štajerske vesti: Slivnica pri Celju, v Učiteljski tovariš, let. 53, št. 16. Str. 9.
Kurbus, T., Vzgojna sila jezikovnega pouka, v Referati učiteljskih konferenc, 1906. Str. 2.
Nerat, Mihael J., Popotnikov Koledar za slovenske učitelje 1892 s popolnim imenikom šolsk. oblastnij, učiteljišč, ljudskih šol in učiteljskega osobja po Južno-Štirskem, Kranjskem, Primorskem in slo. delu Koroškega po stanju v začetku šolskega leta 1891/92, VI. leto. Celje: Dragotin Hribar, 1891.
Osebna popisnica za učitelje javnih osnovnih šol, Tomislav Kurbus. (Zgodovinski arhiv Celje, SI_ZAC/0886 Osnovna šola Slivnica, a. š. 6.)
Primožič, Š., Ročni zapisnik z imenikom ljudskih šol in učiteljskega osebja na Kranjskem, Južno-Štajerskem in Primorskem in z osebnim statusom kranjskega ljudsko-šolskega učiteljstva : za šolsko leto 1901–1902. Postojna: R. Šeber, 1901.
Stalež šolstva in učiteljstva v Sloveniji. Ljubljana: Učiteljska tiskarna, 1923.
Stopinje življenja: zbornik Občine Benedikt. Benedikt: Občina Benedikt, 2004.
Več avtorjev. Od čebele do medu. Ljubljana: Kmečki glas, 1998. Str. 10–15.
Zgodovina šole. Državna osnovna šola v Slivnici pri Celju srez Šmarje pri Jelšah. Šolska leta od 1896–1925. (Zgodovinski arhiv Celje, SI_ZAC/0886 Osnovna šola Slivnica, Šolska kronika, 1880–1939, a. š. 6)

A bejegyzés szerzője: Aleksandra Papež, Knjižnica Lenart
Az első bevitel dátuma: 29. 12. 2023 | Utolsó módosítás: 18. 1. 2024
Aleksandra Papež. KURBUS, Tomislav. (1868-1946). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 17. 4. 2024) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/hu/oseba/kurbus-tomislav/
Hiba bejelentése