Részletes keresés
hu
en hu it sl
Betűtípus
100%
125%
150%
200%
Színek
Alapértelmezett színek
Magas kontraszt
Fordított színek
Fekete-fehér
Mutató
Visszaállítás

KURALT, Robert (Valentin)

KURALT Robert (Valentin)
Foto: Google books

Foto galéria

Született:
14. February 1739, Žabnica, Slovenija
Elhunyt:
neznan, neznan
Hivatások és tevékenységek:
A tevékenység helyei:
Község:
Lexikon:
Életrajz

Robert (Valentin) Kuralt, sin Gašperja in Helene, je stopil v cistercijanski samostan v Stični, kjer je leta 1759 prejel nižje redove. V mašnika je bil posvečen leta 1762 v Ljubljani. V stiškem samostanu je bil profesor moralike. Leta 1765 je pristopil k duhovniški bratovščini v Mengšu. Bil je jožefinec, zato je prišel s stiškimi sobrati v navzkrižje in zato bil relegiran v cistercijanski samostan v Schlierbach na Gornjem Avstrijskem. Tu je dokončal spis o cerkvenem pravu.
Odšel je v lilienfeldski samostan na Dunaj, da svoje delo natisne, in prosil diplomata grofa Kaunitz-Rietberga za stolico cerkvenega prava, s čimer bi si zagotovil bivanje na Dunaju. Kaunitz je leta 1781 cesarju Jožefu II. predlagal, naj Kuraltu na eni od univerz ponudi stolico kanonskega prava, da bi lahko dokončal svoje delo, ki bi ga lahko uporabljali pri cenzurni komisiji. Po Kaunitzevi sodbi je bilo Kuraltovo delo temeljito, odkrito ter zlasti primerno, da dokaže javnosti vzroke in pravičnost vseh že izdanih in bodočih cesarjevih odredb v cerkvenih stvareh, obenem pa bi lahko zavrnil vse splošne predsodke o jožefinskih reformah. Jožef II. je Kaunitzev predlog odklonil, vendar je Kuraltovo delo leta 1781 vseeno izšlo na Dunaju. Napisano je bilo v latinščini, poveličevalo je liberalne reforme Jožefa II. in vsebovalo je obrambo jožefinskih cerkvenih naredb. Celotni naslov dela je: Genuina totius iurisprudentiae sacrae principia nova, concinna, facilique methodo pertractata. Leto dni pozneje je izdal še nemški prevod A. Kreila v dveh delih pod naslovom Rechte Grundsätze d. ganzen Kirchenrechtsgelehrsamkeit.Ni znano, kdaj se je Kuralt vrnil v Stično, ob razpustu stiškega samostana leta 1784 je tam delal kot knjižničar. Morda je nekaj časa bival na Sapu pri Šmarju, kjer je poučeval mladega Matevža Kračmana v orglanju. Decembra 1784 je bil znova v Schlierbachu. V Linzu je leta 1793 izdal Praktische Religion Jesu Christi zur Beförderung des Christenthums.
Podatki o kraju in času njegove smrti niso znani.

Művek

KURALT, Robert: Praktische Religion Jesu Christi: zur Beförderung des thätigen Christenthums aus seinen eigenen Reden wörtlich zusammengetragen, und mit ermunternden Anmerkungen begleitet / von Robert Kuralt. Linz: bey Rohrmoser und Bergmeister, 1793.
KURALT, Robert:Genuina totius iurisprudentiae sacrae principia: Nova, Concinna, Facilique Methodo Pertractata. Vienne, 1781.

Forrás és szakirodalom

ŠKOFJA Loka in njen okraj v luči gospodarskih in kulturnih prizadevanj. Uredila: Rudolf Andrejka, France Planina. Škofja Loka: Odbor za I. obrtno-industrijsko razstavo, 1936.
ŠKOFJA Loka – čas pasijona. Besedila Mira Kalan et al. Škofja Loka: Loški muzej, 2006.

A bejegyzés szerzője: Tanja Smiljanič, Mestna knjižnica Kranj
Az első bevitel dátuma: 4. 3. 2017 | Utolsó módosítás: 22. 10. 2024
Tanja Smiljanič. KURALT, Robert (Valentin). (1739-). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 6. 11. 2025) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/hu/oseba/kuralt-robert-valentin/
Hiba bejelentése

Morda vas zanimajo tudi

A bevitel dátuma: 19. 5. 2014

KHAM PIČMAN, Alenka

Slovenska arhitekta, slikarka in grafičarka.
A bevitel dátuma: 22. 9. 2009

BREZNIK, Anton

14. June 1737–27. March 1793
Izdal je Večno pratiko, ki je bila prva prava gospodarska pratika v slovenskem jeziku.
A bevitel dátuma: 21. 9. 2017

ČAR, Jože

 Kot najmlajši sin rudarja Viktorja in gospodinje Pavle (Knap) je otroška leta s starejšo sestro Anko in bratom Petrom preživel v rudniškem bl...