KUMP, Saša

Oče lutkarstva v Kranju se je za gledališče navdušil že kot otrok, ob šolanju na učiteljišču v Ljubljani pa ga je sodelovanje z odrskim mojstrom Skružnyjem v ljubljanski Drami dokončno prepričalo. Ob tem je razmišljal tudi o študiju slikarstva. Začetek Kumpove ustvarjalne dejavnosti je pretrgala druga svetovna vojna z internacijo v fašistična in nacistična taborišča. Po osvoboditvi je kljub zdravstvenim težavam dokončal učiteljišče in uresničil svojo mladostno željo – vpisal se je na študij likovne umetnosti v Ljubljani, ga uspešno opravil in postal akademski slikar. Leta 1951 je postal član ansambla Prešernovega gledališča v Kranju, kjer je služboval kot scenograf, tehnični vodja in vodja lutkovnega odra vse do upokojitve leta 1980. V tem času je oblikoval preko 200 scenografij. Od leta 1960 je kot scenograf, kostumograf, lutkovni mentor in režiser sodeloval tudi z drugimi slovenskimi gledališkimi in lutkovnimi skupinami. Po upokojitvi je svoje poslanstvo širil tudi med Slovenci na avstrijskem Koroškem, kjer je kot mentor, lutkar, režiser in scenograf med mladino zasejal neminljivo navdušenje nad lutkarstvom. Udejstvoval se je tudi kot slikar in ilustrator. Značilnosti njegovega odrskega dela so bile predvsem uporaba močnih barv, geometrijskih stilizacij ter izvirne tehnološke rešitve lutk in scenografij. V njegovem delu se srečujejo slikar, oblikovalec lutk, scenograf, režiser in skupaj ustvarijo svojsko barvito in svežo podobo lutkovnega gledališča.

Scenografski opus Saše Kumpa je impresivna zbirka originalnih del za matično gledališče v Kranju in za druge slovenske ansamble. V obdobju 1951–1980 jih je zasnoval več kot 200. Portal slovenskega gledališča navaja kot njegovo prvo scenografijo dramo Draga Gervaisa Za stanovanje gre iz leta 1953 (sigledal.org). Sodeloval je z režiserji Mirčem Kragljem, Vladimirjem Štiglicem, Igorjem Pretnarjem, Milošem Mikelnom, Ferdom Delakom in drugimi.