KUHAR, Karol

Otroška leta je preživel v Spodnji Besnici pri Kranju. Po osnovni šoli je obiskoval Srednjo trgovsko šolo v Kranju. Od leta 1975 do 1989 je bil zaposlen kot prodajalec, najprej v Jugotehniki, nato še v Merkurju in Kokri. Od tedaj je samostojni umetnik. S slikanjem se ukvarja od svojega 14 leta. Je umetnik samouk. Prvi, ki je opazil njegovo nadarjenost in pri katerem je pridobil slikarsko znanje je bil njegov učitelj iz osnovne šole, akad. slikar Vinko Tušek. Pod njegovim mentorskim vodstvom in pod vodstvom umetnostnega zgodovinarja dr. Ceneta Avguština je ustvarjal vrsto let.

Likovni javnosti se je prvič predstavil na samostojni razstavi leta 1972 v Kranju. Danes se lahko pohvali z več kot šestdesetimi samostojnimi razstavami (leta 1984 je samostojno razstavljal v Parizu, leta 1988, 1991, 1993 in 1995 je pripravil samostojne razstave v Celovcu, razstavljal je v Kranju, na Bledu, v Tolminu, Tržiču, Ljubljani, …) in več kot sto skupinskimi razstavami v Sloveniji, Avstriji, Nemčiji in Franciji. Med njegovimi zadnjimi odmevnimi razstavami so razstava v Kleiner Atelier v Furthu v Nemčiji (2006), v Ateljeju Puhart in Makedonskem kulturnem društvo sv. Cirila in Metoda v Kranju (2008), v Galeriji mestne občine Kranj (2010), v Domu prosvete v Tinjah na Koroškem (2011), v Mali galeriji v Mestni hiši (2013) in na Srečanjih 2013 (Mednarodni festival likovnih umetnosti Kranj –ZDSLU). Sodelovanje s pesnico Petro Puhar Kejžar pa je privedlo do nastanka likovnih del, ki so bila predstavljena v galeriji Kolo dvor (2009).

Karel Kuhar je umetnik, ki si je moral dolgo časa sam utirati pot na področje slikarske umetnosti. Ker pa pot v umetniško dozorelost vodi preko tehničnega obvladovanja tvarine, pri začetkih njegovega slikarskega udejstvovanja opazujemo osvajanje vidnega sveta v risbi in barvi. V zgodnjih delih prevladuje predmetni in rastlinski svet, vendar se je slikar vedno bolj usmerjal v detajle, ki so tudi kasneje nepogrešljiva sestavina njegove umetnosti. V naslednji fazi se Kuharjevo zanimanje obrača v svet, ki ga vidimo le pod drobnogledom; v slikoviti svet drobnih živih bitij in detajlov rastlin, ki jih poveča do ogromnih izmer in ustvarjajo samostojno likovno življenje. Kasneje je mali svet narave počasi izginil in novi slikarski eksponati so postali »gibljiva slika«, ki je dobila lastnosti objekta. Ko so ga že skoraj prištevali med slikarje abstraktne smeri pa se je pri njem zopet pojavil glasnik realnega sveta – fosil. Kameninske tvorbe so se preobrazile v večnostne simbole. Opazna je težnja po duhovnosti. Svet ni realen, temveč hermetičen in le iluzoren. V svoja otožna duhovno-simbolična dela je uvajal samoto, zato so bila podana v hladnih in temnih tonih. Temačnost nas je opozarjala na stisko človeka ter na vpliv preteklih kultur.
Simbolno likovno motiviko je v devetdesetih letih nadgradil z ustvarjanjem objektov, ki so narejeni iz papirja, prepojenim z vezivom in barvo ter žice, ki služi za ogrodje. Kljub uporabi tako enostavnega materiala se njegova dela odlikujejo po obliki in arhaičnosti izraza. Z zaključkom tega obdobja se prične umetnikovo novo rojstvo, vrnitev iz kozmičnega mraka v svetlobo. Ob živih barvah in razgibanih slikah spoznavamo novo podobo slikarja.

Velja za iskalca likovnega in duhovnega sožitja, ki k slikarskemu objektu pristopi analitično. Njegov likovni izraz je običajno zajet v posameznih ciklusih slik, risb, plastik, del na papirju in objektov, izdelanih v različnih tehnikah. Predanost ustvarjalnemu delu ga postavlja ob bok nekdanjim umetnikom, ki so za svojo umetnost živeli.

Je član Likovnega društva Kranj, kulturnega društva Jožeta Paplerja Besnica ter od leta 1983 tudi član Društva slovenskih likovnih umetnikov. Živi in ustvarja na Pešnici blizu Kranja, kjer si je leta 1995 ustvaril atelje in likovno galerijo Kolo dvor.