KREK, Janez Evangelist

R. 27. nov. 1865 pri Sv. Gregorju nad Sodražico, u. 8. okt. 1917 v Šentjanžu, pok. 13. okt. v Ljubljani. V l. 1876-1884 je obiskoval gimnazijo v Ljubljani. V nižji gimnaziji je bil tri leta gojenec Alojzijevišča, v višji gimnaziji se je preživljal tudi tako, da je sošolcem pomagal pri učenju. V l. 1884-1888 je študiral bogoslovje v Ljubljani, bil l. 1888 posvečen v duhovnika in nadaljeval študij na dunajskem Avguštineju, ki ga je končal z doktoratom l. 1892 (doktorska teza: De spiritu et charactere s. Pauli apostoli). Nato je bil kratko obdobje kaplan v Ribnici, stolni vikar v Ljubljani, od l. 1892-93 pa je poučeval filozofijo kot prosti docent na bogoslovju. L. 1895 je v bogoslovju dobil stolico za fundamentalno teologijo in tomistično filozofijo, na kateri je ostal do upokojitve l. 1916. Ko je bil državnozborski poslanec, sta ga v profesorski službi nadomeščala Aleš Ušeničnik v l. 1897-1900 in Franc Grivec od l. 1907 dalje. L. 1897 je bil prvič izvoljen za državnozborskega poslanca, l. 1900 je kandidaturo odklonil, ker ga delo v dunajskem parlamentu ni zadovoljilo. L. 1901 je bil izvoljen v kranjski deželni zbor, kjer je ostal, po ponovnih volitvah l. 1908 in 1913, do smrti. Objavil je nad tisoč časopisnih člankov. Dve desetletji je bil najvidnejši slovenski katoliški publicist. »Bogata lastna publicistika je bila za K. po večini le pripomoček pri socialnoorganizatoričnem in političnem delu. To velja tudi za njegove leposlovne spise, ki nimajo posebne umetniške vrednosti, čeprav obsegajo domala vse zvrsti.« (cit.) Krek je ena izmed osrednjih osebnosti slovenske zgodovine. »V zadnjem četrtstoletju habsburške monarhije je bil največji slov. organizator, »genij širokih mas« (O. Župančič), ljudski tribun brez oblastnih ambicij.« (cit.)