Rodil se je v zaselku Voglajna blizu Gorice pri Slivnici materi Genovefi, rojeni Ocvirk (1883–1958), in očetu Francu (1882–1966), kot četrti od šestih otrok. Osnovno šolo je obiskoval na Slivnici pri Celju. Potek šolanja po osnovni šoli do prihoda v Šibenik ni znan.
Janez (Ivan, po domače tudi Anzek) je pri 19 letih odšel na Bogoslovno semenišče v Šibeniku na Hrvaškem, kjer naj bi bilo izobraževanje cenejše kot na domačih tleh. Tam je šolanje končalo 18 fantov iz Slovenije, med njimi tudi Janez. Bili so posvečeni kot kandidati šibeniške škofije, vendar so kasneje nekateri službovali na območju zadrske nadškofije vse do druge svetovne vojne, nekateri celo po njej. Med njimi je bil tudi Janez (Ivan) Kranjc, ki je po letu 1939 služboval v Nuniću in Erveniku pri Kistanju, ob takratnem župniku donu Franu Ivankoviću (obe župniji sodita pod zadrsko nadškofijo).
V šibeniškem semenišču je 17. decembra 1937 prejel tonzuro (obrito mesto na vrhu glave), naslednji dan pa red nižje vrste. 18. junija 1939 ga je posvetil škof fra Jeronim Mileta v benediktinski cerkvi Gospe Snežne (v sklopu samostana Sv. Lucije). Novo mašo je imel na Slivnici pri Celju 9. julija 1939, v cerkvi sv. Marije Magdalene.
Na božični večer leta 1941 so četniki iz Kistanja in Brenkovaca 27-letnega dona Janeza Kranjca zvezali, živega nasadili na raženj in ga spekli. To naj bi se zgodilo v Nuniću, umrl pa naj bi v približno 15 km oddaljeni vasi Butiga, na poti do cerkve v Erveniku. Izmučeno in opečeno truplo kaplana Janeza Kranjca so četniki prinesli v cerkev (predvidoma cerkev v Erveniku) kot »božično darilo« za njegove župljane in ga položili na oltar. Nadaljnji potek dogodkov ni znan, niti ni pojasnjeno, kje je Janez Kranjc pokopan. Morda je pokopan v skupinski grobnici pri cerkvi sv. Mihaela v Erveniku, kjer je pokopanih sedemdeset žrtev iz Ervenika in še mnogi drugi Hrvati (iz Drniša, Siverića in Miljevaca), ki so jih partizani in četniki s kamioni pripeljali v Ervenik in jih pobili.
Gre za enega najstrašnejših umorov duhovnika rimokatoliške cerkve na Hrvaškem. Za mučenca Janeza Kranjca so v cerkvi sv. Urbana v Gorici pri Slivnici večkrat darovali mašo. Zadrska nadškofija je sprožila beatifikacijske postopke za vse duhovnike, ki so jih v 20. stoletju mučili na Hrvaškem. Med njimi je tudi Janez (Ivan) Kranjc. Enak postopek, ki bi mučenika proglasil za blaženega, je sprožila tudi slovenska stran.
Jurinić, P. Po poteh don Janeza (Ivana) Kranjca (1914-1941)/Po putovima don Janeza (Ivana) Kranjca (1914.-1941.). Zagreb: P. Jurinić, 2018.
Spletni vir:
Seznam slovenskih svetnikov. (citirano 26. 5. 2025). Dostopno na naslovu: https://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_slovenskih_svetnikov.
