KRAJNC, Viktor

Rojen je bil v Novem mestu, osnovno in srednjo šolo je obiskoval v Celju, po zaključku srednje šole pa je bil izvoljen za sekretarja in leto kasneje za predsednika takratne ZSMS v Celju. Študij je nadaljeval na Višji upravni šoli v Ljubljani, bil tam aktiven v študentski organizaciji, vojaški rok odslužil v šoli rezervnih vojaških starešin, nato pa se je zaposlil kot strokovni sekretar na Občinski konferenci SZDL Celje.

Leta 1976 je postal eden najmlajših komandantov Teritorialne obrambe Slovenije v Celju, dve leti kasneje pa je bil izvoljen za člana izvršnega sveta občine Celje ter načelnika oddelka za ljudsko obrambo. To dolžnost je opravljal do leta 1985, ko je na Univerzi v Mariboru začel poučevati predmet obramboslovje.
Diplomiral je na oddelku FSPN Univerze v Ljubljani, s podiplomskim študijem pa si je pridobil naziv magistra obramboslovnih znanosti.

Leta 1990 je bil imenovan za komandanta Teritorialne obrambe Zahodno – štajerske pokrajine s sedežem v Celju. Kot komandant TO je vodil obrambne priprave, vojaške aktivnosti v vojni za Slovenijo in povojno prenovo TO v slovensko vojsko.

Leta 1994 je odšel v Ljubljano na Ministrstvo za obrambo in opravljal delo direktorja Uprave za vojaške zadeve, dve leti kasneje pa postal namestnik načelnika Generalštaba slovenske vojske. Vodil je več pomembnih projektov razvoja in reorganizacije SV, mednarodnega sodelovanja, opravljal dela pomočnika načelnika generalštaba za posebne naloge, predaval v Centru vojaških šol in končal najvišjo obliko generalštabnega vojaškega usposabljanja v Sloveniji. Bil je povišan v čin brigadirja, kasneje pa je kot generalpodpolkovnik opravljal vlogo načelnika Centra za vojaško zgodovinsko dejavnost pri štabu slovenske vojske.

Na Celjskem je bilo v letu 1991 več vojaških akcij pod vodstvom in koordinacijo pokrajinskega štaba TO, ki ga je vodil V. Krajnc. Med najpomembnejšimi so bili uspešna blokada celjske vojašnice, uspešna pogajanja s komando garnizona, ki so TO prinesla brez žrtev 24 kamionov orožja in streliva iz skladišča Bukovžlak, uspešne zasedbe skladišč Pečovnik in Zaloška gorica, zaustavitev kolone pri Dravogradu, zavzetje obmejnih stražnic, koordinacija boja za Holmec itd.

Za svoje takratno in kasnejše delo je prejel najvišja državna vojaška in tudi civilna odlikovanja, med drugim tudi bronasti celjski grb za izjemen prispevek pri vodenju in izvajanju vojaških aktivnosti na širšem celjskem območju v času vojne za Slovenijo leta 1991.