KOVAČ (ROJ. KOZINA), Marija

Rod njene matere izvira iz znane novomeške Skabernetove gostilne, njen brat je bil skladatelj Marjan Kozina. Poročena je bila z Jožetom Kovačem, profesorjem zgodovine in zemljepisa na novomeški gimnaziji. Njuna hčerka je bila pisateljica Tita Artemis Kovač.

Otroštvo je preživljala v Vipavi, kamor je bil njen oče službeno premeščen. Ob izbruhu prve svetovne vojne je bil oče vpoklican, ona pa se je z materjo zatekla k babici v Novo mesto, kjer je nadaljevala šolanje pri nunah v Šmihelu. Po zaključeni ljudski šoli je pričela obiskovati novomeško gimnazijo. V tem času se je udejstvovala pri napredni dijaški organizaciji Prosveta. Po maturi leta 1924 se je vpisala na študij romanistike v Ljubljani.

Po končanem študiju je najprej postala srednješolska profesorica. Med letoma 1929 in 1938 je poučevala francoščino in slovenščino na gimnaziji v Novem mestu, nato pa je bila zaradi naprednih nazorov premeščena v Maribor in na Ptuj. Drugo svetovno vojno je brez zaposlitve preživela v Ljubljani, kjer je sodelovala z Osvobodilno fronto. Po vojni je bila več let ravnateljica II. gimnazije v Ljubljani (na Šubičevi ulici). Nato se je do upokojitve leta 1973 spet posvetila poučevanju francoskega jezika, tokrat kot lektorica na ljubljanski univerzi.

Bila je tudi članica izpitne komisije za profesorje srednjih šol. Za potrebe pouka francoskega jezika je napisala dva učbenika, namenjena srednješolskemu in visokošolskemu študiju moderne francoščine. Iz francoščine v slovenščino je prevedla več literarnih del. Več let je bila podpredsednica slovenskega Društva za kulturno sodelovanje Jugoslavije s Francijo. Za svoje dolgoletno in plodno delo na tem področju ji je francosko ministrstvo za kulturo in šolstvo podelilo odlikovanje.