Részletes keresés
hu
sl en it hu
Betűtípus
100%
125%
150%
200%
Színek
Alapértelmezett színek
Magas kontraszt
Fordított színek
Fekete-fehér
Mutató
Visszaállítás

KOŠTIÁL, Rožana

Foto: Arhiv Rožane Koštiál

Foto galéria

Született:
19. March 1950, Nova vas (nad Dragonjo)
A tevékenység helyei:
Lexikon:

Rodila se je v Novi vasi očetu Ivanu Rojacu, kmetu, in materi Ani Gorela, gospodinji in kmetici. V letih od 1956 do 1964 je obiskovala Osnovno šolo v Ravnu in Sečovljah, od 1964 do 1968, pa gimnazijo v Piranu. Nato se je vpisala na Pedagoško akademijo v Ljubljani in diplomirala iz slovenščine s književnostjo in zgodovine leta 1975. V letih 1994−1998 je študirala etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in diplomirala leta 1999. Med leti 2004 in 2008 je študirala na podiplomskem doktorskem študiju na programu Zgodovina Evrope in Sredozemlja na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem. Doktorirala je leta 2016 z disertacijo Ljudsko pesništvo šavrinskega dela Slovenske Istre, ki je rezultat 50 letnega raziskovanja.

Od leta 1971 do 2012 je bila učiteljica slovenščine in knjižničarka na Osnovni šoli Šmarje pri Kopru, z nazivom pedagoška svetnica. Od leta 2001 do 2012 je bila višja strokovno-raziskovalna asistentka Znanstveno-raziskovalnega središča Univerze na Primorskem, v obdobju med 2006 in 2012 je bila asistentka pri predmetu Zgodovina in etnologija Istre na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem.

Ob osnovni zaposlitvi na šoli, poučevanju slovenščine, knjižničarstvu in zborovodstvu, se je njeno delo nadaljevalo z mladimi in odraslimi na vasi (pevske skupine: Šavrinke, Šavrinske púpe en ragacóni, več posvetnih in cerkvenih pevskih zborov). Ukvarja se z raziskovanjem življenja Istranov (etnologija, folkloristika, etnomuzikologija, zgodovina, jezik – narečje). Rezultate dognanj je predstavljala v živo doma in v tujini (nastopi, predavanja, delavnice), na RTV (31 samostojnih prispevkov), z zvočnimi zapisi ljudskih pesmi (3 zvočne kasete in 4 CD-ji) v izvedbi Šavrinske púpe en ragacóni ter pisnimi objavami. V samostojni knjigi so izšle Ljudske iz šavrinske Istre: ćiv, ćiv, ćiv, sen miken, ma sen živ (1996). S predstavljanjem življenja Istranov, posebno šavrinske žene-matere na številnih (več kot 730) gledališko prepričljivih in tudi humornih javnih nastopih v narečju in v šavrinski istrski noši, so jo ljudje začeli imenovati Šavrinka, kar si šteje v čast. Samostojno in kot mentorica več pevskih etno skupin je predstavila Slovensko Istro doma in na tujem (Hrvaška, Italija, Avstrija, Nemčija, Kanada).

Z etnoloških vidikov je obravnavala različne teme. Prizadevala si je za ovrednotenje narečja kot maternega jezika. S strokovnimi referati je sodelovala na Primorskih slovenističnih dnevih (Narečje in šola, Šolstvo v Koprskem primorju po letu 1945), na mednarodnih sestankih Slovenski dialekti v stiku in na seminarjih za slaviste, etnologe, učitelje, vzgojitelje, knjižničarje, glasbenike.

Smoter njenih dolgoletnih prizadevanj je spoznavanje dediščine Slovenske Istre, njeno ustrezno vrednotenje v domačem okolju in širšem slovenskem prostoru, pa tudi v stroki. S svojim delovanjem prispeva k utrjevanju istrske identitete, saj je poživila zanimanje za dediščino, ki je bila predolgo anonimna in vrnila dostojanstvo narečni besedi ter ljudskemu petju. Javnost je prepoznala pomen njenega dela, o čemer priča niz priznanj.

O njenem ustvarjalnem delu je izšla vrsta člankov, intervjujev in ocen, med drugimi so o njej pisali: Tone Pavček: Rožana, lepota Istre (v esejistični knjigi Čas duše, čas telesa drugi del, Ljubljana, 1997); Milan Rakovac: Ćiv, ćiv – vierši šavrinski po moju prikrojeni za dobru ruku Rožani Koštiál (v Cha for Kids: pismarica ditinjska, Zagreb, 2004); Milan Gregorič: Rožana Koštiál (v knjigi Ljudje mojega časa, Trst, 2005).

Pomembnejše monografije in članki

Slovensko Primorje od osvoboditve do Londonske pogodbe: (1945-1954), 1975 (diplomsko delo)
Se rojena v srajčice, Šavrinka?, 1993
Zapiski iz Istre − Šavrinije, 1995
Ljudske iz šavrinske Istre: ćiv, ćiv, ćiv, sen miken, ma sen živ, 1996
Nabiralništvo v šavrinski Istri, 1996
Oljčna nedelja in oljčna vejica v šegah in navadah slovenske Istre, 2001
Oljka in oljčno olje v ljudskem slovstvu slovenske Istre, 2002
Avgust Gojkovič, “naš tovariš Gojkovič.”, 2005
Narečno besedje piranskega podeželja: Nova vas nad Dragonjo, Padna, Sveti peter, 2014
Ljudsko pesništvo šavrinskega dela Slovenske Istre, 2016 (doktorska disertacija)

Poglavja v knjigi

Nabiranje vode v Slovenski Istri v Voda in življenje v kamniti pokrajini Kras, 2005
Šege in navade v Rakitovcu v 20. stoletju v Meje in konfini, 2005
Življenjska pot profesorja Ivana Koštiála v Cesarsko-kraljevo možko učiteljišče v Kopru: 1875-1909: Slovenski oddelek, 2010
Ljudska pesem Slovenske Istre v Slovenska Istra. 2, Zgodovina in družba, 2021

Kasete

Lani sen sjala erbo rožo, 1992
Moja mati küha kafe, 1994
Ja Bepo kêpo kozo, 1998

CD-ji

U Jístre kantámo pu naše, 1998
Dôpre lobica oknico, 2004
Ta šćapónčić, 2004
Tiririrop, 2004

 

 

Priznanje Krajevne skupnosti Šmarje, 1975
Priznanje ZKO Koper, 1982
Priznanje KUD France Bevk Šmarje pri Kopru, 1984
Priznanje krajevne konference SZDL Šmarje, 1986
Priznanje občinske konference SZDL Koper, 1987
Diploma za izvanredan pedagoški rad i uspjeh na nagradnom natječaju “Ljepa si, zemljo moja”, Školska knjiga, Zagreb, 1986, 1987, 1988
Priznanje in zahvala koprske škofije, Komisija za liturgijo in cerkveno glasbo, 1993
Priznanje z nagrado Alojza Kocjančiča za posebne dosežke pri oblikovanju, raziskovanju in ohranjanju kulturne identitete Istre, Skupščina skupnosti obalnih občin, Koper, 1994
Zlata plaketa Zveze kulturnih organizacij Koper, 1999
Jubilejna zlata Gallusova značka Sklada Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti, 2000
Priznanje za ohranjanje izvirnega načina ljudskega petja Primorska poje, 2000
Priznanje z veliko plaketo Mestne občine Koper, s pevsko skupino Šavrinske púpe en ragacóni, 2002
Nagrada Republike Slovenije za življenjsko delo na področju osnovnega šolstva, Ministrstvo za šolstvo in šport, 2011
Štrekljeva nagrada, za izjemne dosežke na področju zbiranja in ohranjanja slovenskega ljudskega blaga v besedi in pesmi, 2019

Ustni vir: Rožana Koštiál, 2022.
Fatur, S. Rožana Koštiál. (tipkopis). Za: Knjižnico Koper. 22. 1. 2019 (citirano 2. 12. 2022). Osebno sporočilo.
Gregorič, M. Ljudje mojega časa. Trst: Mladika, 2005.

A bejegyzés szerzője: Silvo Fatur, objavila Laura Chersicola, Knjižnica Koper
Az első bevitel dátuma: 2. 12. 2022 | Utolsó módosítás: 7. 12. 2022
Silvo Fatur in objavila Laura Chersicola. KOŠTIÁL, Rožana. (1950-). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 23. 7. 2024) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/hu/oseba/kostial-rozana/
Hiba bejelentése