Részletes keresés
hu
en hu it sl
Betűtípus
100%
125%
150%
200%
Színek
Alapértelmezett színek
Magas kontraszt
Fordított színek
Fekete-fehér
Mutató
Visszaállítás

KOSMAČ, Ciril

KOSMAČ Ciril
Foto: Arhiv Knjižnice Cirila Kosmača Tolmin

Foto galéria

Született:
28. September 1910, Slap ob Idrijci
Elhunyt:
28. January 1980, Ljubljana (pokopan v Ročah)
Hivatások és tevékenységek:
A tevékenység helyei:
Község:
Lexikon:
Életrajz

Odraščal je na domačiji v Bukovici na Slapu ob Idrijci. Osnovno šolo je končal v domači vasi, nato pa je šolanje nadaljeval v Gorici. Zaradi težkih gmotnih razmer v družini je šolanje opustil in študiral sam. V šolskem letu 1927/28 je opravil malo maturo na italijanski klasični gimnaziji v Tolminu. Oče Franc, ki je v vasi ustanovil bralno društvo ter vodil cerkveni pevski zbor, ga je že od malih nog spodbujal k učenju in pisanju. Kosmač je že kot dijak pisal za literarni list Uporni veslar in bil član skrivne mladinske narodnozavedne organizacije. Leta 1929 je bil aretiran zaradi poudarjene nacionalne zavednosti, nato pa je bil leto dni zaprt v Gorici, Kopru, Rimu in v Trstu. Leta 1930 je bil na znanem tržaškem procesu kot mladoleten obtoženec oproščen. Vrnil se je v domačo vas, kjer naj bi preživel štiri leta pod strogim policijskim nadzorstvom, vendar je leta 1931 pobegnil čez mejo v Jugoslavijo. V Ljubljani je začel intenzivno prebirati slovenske in svetovne pisatelje, včlanil se je med ljubljanske penate, se izobraževal ter začel objavljati prva besedila (Človek na zemlji 1935, Gosenica 1936, Sreča in kruh 1936 …).

Kot štipendist francoskega zunanjega ministrstva se je leta 1938 odpravil v Pariz. Od tod se je pred Nemci umaknil v Marseille, nato pa 1942. pripotoval v London, kjer je dve leti delal za BBC. Leta 1944 je z zavezniškim konvojem prispel v Bari, se pridružil jugoslovanski narodnoosvobodilni vojski in odšel na osvobojeno ozemlje v Beli Krajini, kjer je bil dve leti sourednik Slovenskega poročevalca. Z mesta sourednika je bil v letu 1946 odstavljen zaradi obtožbe, da je angleški vohun. Istega leta je izšla njegova prva knjiga, zbirka novel Sreča in kruh. Dve leti kasneje, 1948, je bil po njegovem scenariju posnet prvi slovenski celovečerni film Na svoji zemlji. Nekaj časa je bil glavni urednik ilustriranega tednika Tovariš in dramaturg pri Triglav filmu. Bil je član SAZU (od 1961), predsednik Društva slovenskih pisateljev (1968-1972) ter predsednik Zveze književnikov Jugoslavije (od 1972). Po izidu romana Pomladni dan (1953) in Balade o trobenti in oblaku (1955) se je iz Ljubljane preselil v Portorož, kjer se je kot poklicni pisatelj posvetil samo literarnemu ustvarjanju in prevajanju. Kosmač v povojni prozi velja za izjemnega stilista, za njegova dela je značilna močna zavezanost slovenskemu narodu in navezanost na domačo dolino. Prevajal je povečini za gledališče in RTV, pa tudi dela O. Wilda in R. Wrighta. Njegova dela so bila prevedena v vse jugoslovanske, slovanske ter druge evropske in nekatere neevropske jezike. Več njegovih del je bilo prirejnih za film in radijske igre.
Leta 1949 je dobil Prešernovo nagrado za scenarij Na svoji zemlji. Za novelo Tantadruj je 1967. leta prejel nagrado Prix Italia, leta 1974 nagrado AVNOJ za pisateljsko delo, po smrti, 1980. pa Prešernovo nagrado za življenjsko delo.

Művek

Tantadruj, 1959
Iz moje doline: novele, 1958
Balada o trobenti in oblaku, 1956/57
Pot v Tolmin, 1953
Pomladni dan, 1950 (Novi svet) in 1953 (v knjigi)
Na svoji zemlji: scenarij, 1948
Ocka Orel, 1946
Sreca in kruh: novele, 1946
Tistega lepega dne, 1938
Življenje in delo Venca Poviškaja, 1937
Gosenica, 1936
Clovek na zemlji, 1935
Hiša št. 14, 1934

Mavrični lok življenja, 2007

Lovim pomladni veter, 2020

Balada o trobenti in oblaku: celovita, 2025

Kitüntetések

Prešernovo nagrado za scenarij Na svoji zemlji, 1949
Prix Italia za novelo Tantadruj, 1967
AVNOJ za pisateljsko delo, 1974
Prešernovo nagrado za življenjsko delo, 1980

Forrás és szakirodalom

I. Bizjak: V Gaju, V gaju življenja. Ljubljana 1989
Ciril Kosmač – Tisti pomladni dan je bil lep. Ljubljana 2010
H. Glušič: Ciril Kosmač in njegovo pripovedno delo (1910-1980). Sodobnost, 1980, št. 3, str. 217-224
H. Glušič: Pripovedna proza Cirila Kosmača. Ljubljana 1975
I. Ilich: Ciril Kosmač – Svetovljan z domačo grapo v srcu. Ljubljana 1999
J. Kos: Pregled slovenskega slovstva, Ljubljana 1989
Od Ivana Preglja do Cirila Kosmača: izbor novel, Ljubljana 1995
B. Paternu: Razpotja slovenske proze. Novo mesto 1993
Primorski slovenski biografski leksikon, Snopič 8, Gorica 1982
A. Zorn: Božji otroci Cirila Kosmača: Tantadruj in druge novele. Ljubljana 1995

A bejegyzés szerzője: Katja Ozebek, Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin
Az első bevitel dátuma: 13. 12. 2012 | Utolsó módosítás: 30. 9. 2025
Katja Ozebek. KOSMAČ, Ciril. (1910-1980). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 19. 11. 2025) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/hu/oseba/kosmac-ciril/
Hiba bejelentése

Morda vas zanimajo tudi

A bevitel dátuma: 22. 1. 2018

ŠUBIC PLENIČAR, Rezka

18. December 1943
Leta 1964 so jo zaposlili v Matični knjižnici v Radovljici kot prvo uslužbenko z rednim delovnim časom.
A bevitel dátuma: 19. 5. 2012

FORTUNAT, Franc

11. November 1907–natančen datum smrti neznan
Po končani osnovni šoli je Franc Fortunat odšel na tolminsko učiteljišče, kjer pa je bil v tretjem letniku izključen, ker je demonstriral proti pot...
A bevitel dátuma: 6. 3. 2019

BIZILJ, Ljerka

Novinarka, direktorica Televizije Slovenija in poslanka Državnega zbora