Részletes keresés
hu
sl en it hu
Betűtípus
100%
125%
150%
200%
Színek
Alapértelmezett színek
Magas kontraszt
Fordított színek
Fekete-fehér
Mutató
Visszaállítás

KOS, Matevž

Prvopristopniki na Triglav: Luka Korošec, Štefan Rožič, Matevž Kos in Lovrenc Willomitzer. - Vir: Zbornik planinskega društva Srednja vas v Bohinju, 2022, str. 51; avtor risbe: Vlasto Kopač.

Foto galéria

Született:
19. September 1744, Jereka
Elhunyt:
12. June 1798, Jereka
Hivatások és tevékenységek:
A tevékenység helyei:
Község:
Lexikon:

Kajža na Jereki Matevžu Kosu in njegovi družini ni omogočala preživetja. Zato je kot rudar dodaten zaslužek iskal v Zoisovih rudnikih na Gorjušah. Kot kopač je za 14 dni dela dobil mernik žita in loj za sveče za jamsko razsvetljavo. Kos je svoje spretnosti za plezanje v skalah visokih vrhov pridobil med napornim plezanjem v podzemnih rovih in jamah rudnikov, v katerih je za Zoisa iskal različne kamnine in rudnine. Iz Zoisovih pisem Vodniku iz leta 1795 lahko razberemo, da je bil preprosti Matevž Zoisu še posebno pri srcu.

Matevž Kos je imel pet otrok. Predzadnji je bil Anton, najznamenitejši bohinjski gorski vodnik. Po prvem pristopu na Triglav leta 1778 je Matevž na Triglav v letih 1790 in 1792 spremljal nadplavžarja Žirovnika. V drugem vzponu je očeta spremljal tudi sin Anton, ki je bil s trinajstimi leti prvič na Triglavu. Oče in sin sta leta 1795 na vrh Triglava spremljala tudi Valentina Vodnika, Franca Hohenwarta, soustanovitelj današnjega Narodnega muzeja Slovenije in Jožeta Pinhaka.

Toda že tri leta po tem, ko je na vrh Triglava popeljal Vodnika, je Matevž Kos umrl. Tradicijo gorskega vodništva je nadaljeval njegov sin Anton in za njim Matevžev vnuk Jakob. Tako so trije Kosi »celih 85 let klesali svoja imena v stene Triglava.«

Ceklin F. Štirje srčni možje, II. del. Planinski vestnik, julij 1966, let. 22, št. 7, str. 318–322.
Lovšin E. et al. Triglav, gora in simbol. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1979, str. 46–53.
Lovšin E. Gorski vodniki v Julijskih Alpah. Ljubljana: Planinska založba, 1961, str. 107–111.
Kunaver D. Od Triglava do treh vrhov sveta. Ljubljana [i. e.] Radovljica: Didakta, 1994, str. 14–15.

A bejegyzés szerzője: Barbara Kalan, Gorenjski muzej
Az első bevitel dátuma: 29. 5. 2024 | Utolsó módosítás: 29. 5. 2024
Barbara Kalan. KOS, Matevž. (1744-1798). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 9. 12. 2024) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/hu/oseba/kos-matevz/
Hiba bejelentése