Részletes keresés
hu
en hu it sl
Betűtípus
100%
125%
150%
200%
Színek
Alapértelmezett színek
Magas kontraszt
Fordított színek
Fekete-fehér
Mutató
Visszaállítás

KOPRIVEC, Ignac

KOPRIVEC Ignac
Foto: Kmečki glas, 30. 9. 1981

Foto galéria

Született:
26. June 1907, Drbetinci
Elhunyt:
8. December 1980, Ljubljana
Névváltozat:
Ljubec, Ignac
Hivatások és tevékenységek:
A tevékenység helyei:
Lexikon:
Életrajz

Ignac Koprivec (rojen Ignac Ljubec) se je rodil 26. junija 1910 v Drbetincih. Njegov oče je bil Jožef Ljubec, ki je umrl na ruski fronti leta 1915. Mati Elizabeta, rojena Čuček, je ostala po smrti moža vdova s tremi otroki. Ignac se je po osnovni šoli podal na pot s trebuhom za kruhom. Obiskoval je klasično gimnazijo v Mariboru, ki je ni končal. V Ljubljani je končal srednjo tehnično šolo in se vpisal na slavistiko. Starši so bili prerevni, da bi mu omogočili redno izobraževanje. Brat mu je pomagal, da se je v Zasavju lahko zaposlil kot zidar, se izobraževal in se ob delu tudi šolal. Na fakulteto se je vpisal kot privatist, ker ni imel velike mature. Ker je poslušal predavanja tudi na drugih fakultetah, si je pridobil veliko znanja.
Preživljaj se je s priložnostnimi deli in od podlistkov, objavljenih v dnevniku Jutro. Kot študent je deloval med levičarji Mladi Triglav. S črticami, novelami in narodopisnimi prispevki je že med vojno sodeloval v Življenju in svetu, Obzorjih, Mariborskem večerniku, po vojni pa v Slovenskem poročevalcu, Ljudski pravici, Obzorniku, Ptujskem tedniku, Naši ženi, Kmečki ženi, Ptujskemu zborniku, Koledarju Prešernove družbe, Sodobnosti in drugje.
Največja vrednost narodopisnih črtic je vsekakor bogato narodno pisno blago. V svojih novelah je skušal razrešiti razdvojenost kmečkega človeka, ki je nihal med neznanim in iskal pravično pot v novonastalih razmerah. Ekonomska kriza je prišla v domači kraj okrog leta 1935 in odsevala v Koprivčevem literarnem ustvarjanju, saj je sam izviral iz železarske, dninarske družine.
Leta 1934 se je preselil v Ljubljano in se vpisal kot izredni študent slavistike na Filozofsko fakulteto. Med vojno je imel v NOB več kulturnih in političnih funkcij, bil je novinar in urednik Slovenskega partizana. Po vojni se je zaposlil v uredništvu Ljudske pravice in bil do upokojitve leta 1965 urednik v založbi Kmečka knjiga, nazadnje je deloval kot svobodni književnik.

Művek

Dela:
Kmetje včeraj in danes, 1939
Sestanki, 1949
Nevidna steza, 1954
Hiša pod vrhom, 1957
Pot ne pelje v dolino, 1965

Kitüntetések

Za roman Pot ne pelje v dolino je leta 1966 prejel nagrado Prešernovega sklada.

Forrás és szakirodalom

V. Kajzovar: Pisatelj Slovenskih goric: Ignac Koprivec (1910, Drbetinci–1980, Ljubljana), Štajerski tednik, št. 1 (2011), str. 9.
Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon: od A do L, 2008, str. 510.

A bejegyzés szerzője: Iva Habjanič, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
Az első bevitel dátuma: 21. 8. 2015 | Utolsó módosítás: 30. 8. 2022
Iva Habjanič. KOPRIVEC, Ignac. (1907-1980). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 31. 10. 2025) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/hu/oseba/koprivec-ignac/
Hiba bejelentése

Morda vas zanimajo tudi

A bevitel dátuma: 11. 12. 2014

KOPAČ MRAK, Anja

Sodelovala je pri številnih domačih in mednarodnih projektih s področja socialne politike, politike zaposlovanja in upravljanja človeških virov.
A bevitel dátuma: 30. 9. 2009

BUKOVEC, Avgust

22. September 1878–22. November 1965
Štejejo ga za pobudnika slovenskega čebelarskega muzeja. Bil je med ustanovitelji Hortikulturnega društva Slovenije.
A bevitel dátuma: 20. 8. 2012

NACARIUS DE IUSTINOPOLI, Nazarij koprski

15. stoletje–15. stoletje
Nazarij iz Kopra, miniator rokopisov (15. stoletje). Edini dokument, ki priča o delovanju Nazarija koprskega so iluminacije nekega poznosrednjevešk...