Konrad PLEIWEISS

Rodil se je kot peti otrok Valentinu starejšemu in njegovi prvi ženi Tereziji Smrekar iz Škofje Loke. Njegov najstarejši brat je bil znani zdravnik, veterinar, urednik in novinar dr. Janez Bleiweis. Leta 1835 se je šel usposabljat za trgovca na Dunaj, ker ga je oče določil za naslednika v kranjski trgovini in v podjetju volnenih odej – kocarijo. Poročil se je z Joanno Kopecky in v zakonu se jima je rodilo sedem otrok. Oče mu je prepustil vodenje poslov leta 1843. Razširil je svojo dejavnost in zato kupil v Kranju dve sosednji hiši Mesto 186 in Mesto 187, da je povečal prostore trgovine in skladišča. Leta 1844 je na jesenski obrtni razstavi v Ljubljani dobil srebrno svetinjo za najboljše in najlepše blago.

Ko se je oče Valentin leta 1850 z drugo ženo preselil v Ljubljano, mu je predal hišo Mesto 184. Konrad je naslednje leto kupil še sosednjo hišo Mesto 183 in ju združil v eno stanovanjsko enoto. V njej je bival vse do svoje smrti. Predvsem leta 1847 je bil Konrad pogost klient advokata in pesnika dr. Franceta Prešerna. Skupaj z očetom sta postala njegova prijatelja in ga v času Prešernove bolezni tudi obiskovala. Konrad je med vsemi Kranjčani daroval največ (10 goldinarjev) za nagrobni spomenik Francetu Prešernu, ki so ga postavili leta 1952 na kranjskem pokopališču v Prešernovem gaju.

Po marčni revoluciji na Dunaju leta 1848 je bil Konrad višji oficir Kranjske narodne straže. Vzdrževali so red in mir v mestu in varovali premoženje pred nepridipravi. Leta 1950 je bil odbornik občinskega odbora in leta 1855 je postal mestni svetovalec pod županom Konradom Lokarjem. Za mestnega odbornika je bil ponovno izvoljen leta 1861. Zadnji dve leti življenja (jan. 1863- jan. 1865) je bil tudi dejaven član kranjske Čitalnice in tudi njen blagajnik. Leta 1864 je tudi finančno pripomogel, da niso prodali kranjske mestne hiše. Družina Konrada Pleiweissa in njegovi številni potomci so vtisnili močan pečat gospodarski, kulturni in politični zgodovini Kranja. Vsi so bili napredno zavedni meščani, ki jim ni bilo vseeno, kam se bo usmeril razvoj mesta.